Prometna nesreča ne izbira, za seboj pa pušča nepopravljive posledice. Spomenik vsem žrtvam prometnih nesreč naj bo tako spomin in opomin, da odgovornost v prometu nosimo vsi.

"Jutri bo dve leti, odkar sem v prometni nesreči izgubila hčerko. Bila je lepa, mlada, polna življenja in energije. Ko je odšla od doma, mi je dala poljubček. Nazaj se ni več vrnila. Stara je bila 22 let, bila je sopotnica v avtomobilu in ničesar kriva. Nastala je grozna praznina, ki je nikakor ne morem zapolniti," z bolečino, ki še vedno traja, pove Zdenka Vrečko.

Njena mlada hčerka je ena od 7.000 ljudi, ki so svoje življenje izgubili nenadno, v trenutku usodne napake na cesti. Na ljubljanskih novih Žalah so v spomin na vse žrtve in poškodovane v prometnih nesrečah odkrili spomenik, ki bo kraj spomina in opomina, poklona in srečanja. Predvsem pa opozorila, da smo za varnost in življenje odgovorni vsi.

Včasih se moraš tu ustaviti, da dojameš, kako je kdo, s hrbtom obrnjen proti tebi, sredi življenja odšel po cesti, ki ga je izvrgla, v svoj vase izrečeni Zbogom. Vklesani verzi Nika Grafenauerja

"Na cesti nikoli nismo sami, ne zavedamo se, kaj lahko eno samo napačno dejanje prinese. Vse se spremeni, nič ni več tako, kot je bilo, in starega življenja ni mogoče vrniti nazaj," opozarja Zdenka.

"Trpljenje je na obeh straneh"
Tudi Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in pobudnik postavitve spomenika, izpostavlja, da prometne nesreče spremenijo tok življenja. Treba je izbrati novo pot, saj prejšnje žal ni več. Posledice nesreč tako vedno znova delijo - na tiste, ki jim je odvzeto življenje ali zdravje, in na tiste, ki so to odvzeli. "Trpljenje je na obeh straneh," je poudaril.

In takšnih zgodb v Sloveniji je še vedno preveč. Od leta 1991 do 2012 je namreč na cestah umrlo 6.810 ljudi, poškodovalo pa se jih je več kot 309.000. Samo lani je umrlo 130 ljudi, letos pa so policisti našteli 104 smrtne žrtve prometnih nesreč.

"To je grozljiva, nesmiselna številka. Vemo, da bi bilo večino nesreč mogoče preprečiti. Zakaj jih dopuščamo?" se je vprašal Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je častna pokroviteljica spomenika. Vsak mora storiti, kar je v njegovi moči, da bo nesreč čim manj. Z lastnim zgledom in tudi z vzgojo drugih, dodaja Trontelj.

Opomin oblastnikom, da zagotovijo varnost
S tem se je strinjal tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je spomenik označil kot kraj, ki bo tudi predstavnike državne in lokalne oblasti opominjal, da je treba narediti vse, da smrtnih žrtev ne bi bilo več, da bi vsi udeleženci v prometu mirno in varno živeli drug z drugim.

Ko spoznavaš, da za nemimi številkami, ki jih statistično predstavljamo na vsakem kongresu varnosti v prometu, stojijo življenja ljudi, potem razumeš, kakšno trpljenje je s tem povezano. Obstajajo načini, kako tragedije preprečiti. Robert Štaba

Pohorski tonalit, ki vzvalovi
Spomenik je delo arhitekta Marka Marjana Mušiča in je iz žlahtnega domačega kamna pohorskega tonalita kot prispodoba valovanja življenj, ki ga nesrečni dogodek ustavi ali korenito spremeni. "Najtrši granit vzvalovi, kamen je odtrgan od tal in lebdi nad pokrajino. Zapušča sfero težnosti in prehaja v območje duhovnosti. Stihi Nika Grafenauerja so razpeti med ključni besedi začetka in konca – včasih in zbogom."

Zbogom so na Žale na slovesnost znova prišli izreč mnogi svojci pokojnih. Poklonili so se tudi predsednik države Borut Pahor, predstavniki policije, vojske, državnega zbora, predstavniki veroizpovedi - upokojeni škof Metod Pirih, evangeličanski škof Geza Erniša in mufti Nedžad Grabus - pesnika Niko Grafenauer in Ciril Zlobec, predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Jennot Mersch ter predstavniki Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->