Nekdanji obrambni minister in predsednik SDS-a Janez Janša je spomnil, da "če bi JLA takrat dosegla, da se učni center v Pekrah razpusti, če bi zajeli slovenske nabornike in bi Slovenija pokleknila, bi tok dogodkov šel drugače. Čeprav se na prvi pogled ne bi zdelo, da gre za konec osamosvojitvenega procesa, bi dejansko bilo tako. Če bi pozneje skušali to vseeno narediti, bi verjetno plačali prav takšno ceno, kot so jo Hrvati."

Za Janšo je dogajanje 23. maja 1991, ko je JLA neuspešno zahteval predajo prvih slovenskih nabornikov, pomembno, ker so takrat preskusili nekatere le nekaj dni prej načrtovane ukrepe, ki so se izkazali za uspešne, ob tem pa je bil enako pomemben tudi odziv ljudi.

"JLA je pričakoval, da se bodo ljudje ustrašili"
"JLA je s pohodom proti Pekram izvajal tudi demonstracijo sile. Pričakovali so, da se bo Maribor tega ustrašil, ljudje poskrili, tisti, ki so branili center, pa da bodo pred njimi pobegnili. Niso pričakovali, da bodo naleteli na takšno voljo ljudi v centru in Mariborčanov, ki so se goloroki zoperstavili močni vojaški sili," je dejal.

Da so "Mariborčani odločno stopili v bran svoje domovine", je izpostavil načelnik enega izmed pokrajinskih štabov Manevrske strukture narodne zaščite v času osamosvajanja Marjan Fekonja. Franc Breznik, eden izmed prvih 60 nabornikov, ki so tik pred 23. majem 1991 prišli v pekrski učni center, pa je dodal, da jim je podpora ljudi veliko pomenila.

Tudi doma so skušali s tem ustrahovati
Janša je ob tem dodal še, da so tudi sile znotraj Slovenije skušale pekrske dogodke izkoristiti tudi za ustrahovanje ljudi. Kot je dejal, se je na takratno vlado vršil močan pritisk po ukinitvi obeh učnih centrov.