Na pobreškem pokopališču v Mariboru so slovesno odkrili spomenik miru in tablo z imeni skoraj 3.000 vojakov iz 26 držav, ki so umrli v času 2. svetovne vojne. To je po besedah direktorice Pogrebnega zavoda Maribor Lidije Pliberšek prvi tovrstni spomenik, ki je posvečen miru in predstavitvi zgodovine, razbremenjene vseh ideoloških razsežnosti, ne samo pri nas, temveč kjer koli na svetu.

"Čas je, da spoznamo, kdo so ti vojaki"
"Vojne so običajno borbe političnih idej in ideologij, v katerih pa ni videti posamičnega obraza vsakega vojaka, ki za te velike ideje žrtvuje svoje življenje," je ob odkritju dejala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Zdaj je čas, ne le da spoznamo, kdo so bili ti vojaki, ampak da se tudi zavemo, da so bili del velike evropske in svetovne generacije, ki je umrla v drugi svetovni vojni. Zato moramo, če želimo tudi sami hoditi mirno pot naprej, prižgati svečko v spomin vsem, ki so padli na kateri koli strani v tej vojni, je še poudarila.

"Dogodek ima veliko simbolično in povezovalno vrednost, katere namen je graditi skupno zgodovinsko zavest, brez delitev in brez vrednostnih sodb. Osnovno sporočilo projekta se bo širilo po vsej Evropi in že oktobra se bo podoben spomenik miru postavil v Sarajevu," pa je poudarila Pliberškova.

Poklon žrtvam, brez predsodkov
Tudi ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli je ob robu slovesnosti poudaril pomembnost trenutka in odlično idejo za poklon vsem žrtvam druge svetovne vojne, ne glede na to, iz katere države prihajajo: "To je hkrati dober primer za Bosno in Hercegovino ali Srbijo, pa tudi za Slovenijo samo, saj govori o tem, da se je treba pokloniti vsem žrtvam vojne, ne glede na to, ali prihajajo z levice ali desnice."

Poklonili so se številni državniki
Pri projektu so sodelovali tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Maribor, veleposlaništva v Sloveniji, Združenje evropsko pomembnih pokopališč, idejno pa tudi zgodovinar Sašo Radovanovič. Slovesnosti so se ob ministrici Jelušič in županu Francu Kanglerju udeležili tudi nekateri predstavniki političnega življenja, med njimi predsednik SDS-a Janez Janša.

Vence k spomeniku pa so položili veleposlaniki in vojaški atašeji Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Severne Irske, Rusije, Avstrije, Italije, Avstralije, Češke, Madžarske, Nemčije, Francije, Hrvaške, Poljske, Srbije, Ukrajine ter Litve.