Na današnji dan pred 23 leti so bili namreč uradno razglašeni izidi plebiscita, na katerem so volivci in volivke v Sloveniji tri dni prej odločali o odcepitvi od Jugoslavije. Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh pa je glasovalo ZA osamosvojitev.

"Spomnim se, da se nam je vsem zdelo logično, da je plebiscit uspel in da so ljudje v 88,5 odstotka podprli nastajanje samostojne in neodvisne Slovenije," dodaja novinarka Televizije Slovenija, ki je delovno preživela tudi ta mejnik v slovenski zgodovini. "Odšla sem na eno izmed volišč za Bežigradom in v jutranjih urah intervjuvala predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki je tja prišel z družino. Poln zanosa in prepričanja o uspehu.

"Tudi na plebiscitne rezultate sem čakala v službi," se spominja in dodaja, da je "vesela in ponosna", da je takrat lahko prispevala svoj 'da' za to odločitev.

Vogrinec pričakoval "novo Švico"
Tudi alfa in omega slovenskega in jugoslovanskega smučanja pravi, da se je tako kot ogromna večina Slovencev z velikim veseljem udeležil plebiscita in bil vnaprej prepričan, da bo izid takšen, kot se je pozneje pokazalo.

"Po 19. uri sem sedel pred televizorjem, spremljal rezultate po posameznih regijah, poslušal izjave in z velikim optimizmom pričakoval rojstvo nove, naše države," se je v preteklost zazrl Tone Vogrinec, ki je bil takrat prepričan, da je bil z izidom plebiscita storjen prvi in najpomembnejši korak k samostojni Sloveniji.

"Vsi smo bili veseli, da si bomo v najkrajšem času priborili - ne sicer dobesedno, z orožjem, temveč s pogajanji - svojo lastno državo. Državo, ki bo nova Švica, državo, ki ne bo več pošiljala denarja v Beograd, državo, ki bo zmanjšala državni aparat, državo, ki bo cenejša, in državo, v kateri bo vse boljše kot prej," je zatrdil. "Bili smo na dobri poti. Žal se je vse obrnilo v drugo smer. Kaj nam je ostalo od tistega optimizma, kaj je ostalo od velikih pričakovanj, pa lahko ugotavljamo danes," žalostno dodaja.

Dežman se spominja enotnosti političnih nasprotnikov
Zgodovinar Jože Dežman, takratni politični funkcionar LDS-a na Gorenjskem, se leta 1990 spominja po enotnosti med vsemi političnimi strankami: "Čeprav je bila za Kranj značilna velika polarizacija med silami starega režima in zmagovitim Demosom, pa je pobuda Demosa pred plebiscitom združila kranjsko politiko v enotno podporo slovenski samostojnosti," je pojasnil.

Kranjske stranke so namreč združile moči in izdale skupno izjavo za javnost: "Pred plebiscitom moramo zakopati bojne sekire in se izogibati medstrankarskih nasprotij ter delovati sporazumno, nadstrankarsko, v smislu popolnega soglasja poslancev republiške skupščine, ko so sprejemali Zakon o plebiscitu," je devet strank tako zapisalo sredi decembra leta 1990.

"Neudeležba pomeni glas proti!" so jasno in glasno opozarjale pred plebiscitom, na katerega so pozivale skupaj.

Brigadir Krkovič vzdrževal stanje bojne pripravljenosti
Slovenski častnik in veteran vojne za Slovenijo Tone Krkovič pravi, da je bil zanj in za njegove kolege december 1990 že sedmi mesec, ko so bili v prikriti vojni proti Jugoslovanski ljudski armadi (JLA).

Spominja se, da je od takratnega obrambnega ministra Janeza Janše dobil nalogo, naj 17. decembra predhodnica specialne brigade MORiS pripravi javni prikaz vojaške moči za "opogumljanje prebivalcev Slovenije ZA plebiscit in proti potencialnemu agresorju, JLA".

"Ob tej priložnosti sem neposredno poveljeval bataljonskemu postroju na prizorišču, od koder so mediji ponesli sliko po Sloveniji in svetu, ki je pokazala, da smo Slovenci sposobni in pripravljeni braniti plebiscitarno odločitev tudi z lastno realno silo," se nato dneva v Kočevski Reki spominja Krkovič.

"Na sam dan plebiscita, kot tudi na dan uradne razglasitve, pa sem bil na poveljniškem mestu brigade, od koder sem vzdrževal stanje bojne pripravljenosti brigade za ustrezno reakcijo, če bi si JLA dovolil poseči s silo," dodaja.

Prvi zapel pred Evropo
"Takrat sem v družbi dobrih prijateljev veselo praznoval plebiscitarni izid. V državi se je čutila evforija in mislim, da smo v srcih čutili to enotnost in moč, da bomo končno enkrat zaživeli na svojem! Podobno kot mladi par ali družina, ki prvič zaživi v novem, lastnem stanovanju," pa se spominja Cole Moretti, ki je z 1Xbandom in pesmijo Tih deževen dan nato postal prvi glasbenik, ki ga je samostojna Slovenija poslala na evrovizijsko tekmovanje.

Spomini prvega slovenskega svetovnega prvaka in zastavonoše
Prvo najžlahtnejšo medaljo na velikih športnih tekmovanjih pa je po razglasitvi samostojnosti Sloveniji priboril skakalec Franci Petek - 10. februarja 1991 je namreč na svetovnem prvenstvu v Predazzu v Italiji postal svetovni prvak na veliki skakalnici, nato pa je bil na zimskih olimpijskih igrah leta 1992 v Albertvillu tudi prvi zastavonoša v zgodovini samostojne Slovenije.

"Spomnim se, da sem bil na plebiscitarni dan, 23. decembra leta 1990, čez dan še na treningu v Planici. Popoldne sem šel na volišče v Lesce - to je bila zame prva udeležba na volitvah in je bilo zato nekaj posebnega. Tudi sicer v krogu moje družine in prijateljev ni bilo nobenega dvoma o nujnosti udeležbe na plebiscitu. Ko smo že zvečer izvedeli prve prepričljive rezultate, smo se s prijatelji zbrali pri naši hiši. Bilo je kar veselo in je trajalo. Zjutraj sem šel na dopoldanski trening precej zaspan, vendar zelo veder," pripoveduje takrat komaj 19-letni športnik.

Na priloženih fotografijah si lahko ogledate nekaj utrinkov iz skupščine na današnji dan pred 23 leti, v priloženih videoposnetkih pa si lahko ogledate izseke iz osrednje informativne oddaje Televizije Slovenija. Hkrati pa vsem državljankam in državljanom Slovenije čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti!