"Naj se ljudje spomnijo vojne v Sloveniji. Spomnite se, kako ste se takrat bali! Vsi se bojijo za lastno življenje. Tudi ljudje iz Sirije bežijo samo zato, da bi si rešili golo življenje, in ne zato, da bi nam odžirali denarno socialno pomoč, službe ali kaj takega. Bežijo, da ostanejo živi," je v oddaji NaGlas! dejala Aida Hadžiahmetović, ki je morala tudi sama zaradi vojne zapustiti Sarajevo. Zdaj dela kot pravnica v Slovenski filantropiji, dvakrat tedensko pa pomaga prosilcem za azil in migrantom v Azilnem domu v Ljubljani.

Beguncem je treba omogočiti normalno življenje, da si zgradijo življenje na novo, da ne bodo v breme. Čez čas bodo lahko poskrbeli zase, pravi Aida Hadžiahmetović in opiše primer 15 fantov iz Afganistana, ki so v Slovenijo prišli kot mladoletniki brez spremstva; eden izmed njih je zdaj zlati maturant. "Zelo hitro napredujejo, hitro se učijo jezika, pridni so, sami skrbijo zase. Niso v breme državi, so pozitivna izkušnja z vključevanjem, bogatijo naše življenje," ocenjuje pravnica Slovenske filantropije.

Boljše razmere zdaj kot v 90. letih
V primerjavi z razmerami v 90. letih, ko je Slovenija sprejemala bosanske begunce, so zdaj po njenem mnenju storjeni premiki na bolje. Po enem letu bivanja imajo prosilci za azil pravico do 180 ur tečaja slovenskega jezika. Tudi med čakanjem na status imajo pravico do slovenskega jezika na osnovni ravni. Ko pa status dobijo, imajo možnost učenja slovenskega jezika po principu 300 + 100 ur, našteva.

Status desetini prosilcev
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so od leta 1995 status azilanta priznali 375 ljudem. "V tem obdobju je prišlo okoli 18.000 ljudi. To ni veliko število. Razmere so boljše in Slovenija je med prvimi v EU-ju po številu ljudi, ki status dobijo. V povprečju deset odstotkov tistih, ki pridejo in zaprosijo za azil, tega tudi dobijo. Glede tega smo nekje pri vrhu EU-ja," poudarja Aida Ahmetović.

Na odločitev čakajo eno leto

V azilnem domu imajo prosilci osnovno nastanitev, prehrano, tečaj slovenskega jezika. Nevladne organizacije jim ponujajo brezplačno pravno pomoč in dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa: "Trudimo se, da jim življenje naredimo čim bolj prijetno in kar se da ugodno med čakanjem na pridobitev statusa."

Včasih so postopki trajali res dolgo – najhitrejša pozitivna odločitev je padla v treh mesecih, negativna pa v treh dneh; najdaljša pa je bila ekstremno dolga – štiri leta. V povprečju se na pozitivno ali negativno odločitev čaka eno leto, pravi Aida Hadžiahmetović.

Izkoristiti znanje in izobrazbo
Meni, da zagotovo ne bodo vsi ljudje, ki se zdaj z Bližnjega vzhoda prebijajo v zahodno Evropo in pri tem pridejo v Slovenijo, tukaj ostali. "Tisti, ki bodo zaprosili za status v Sloveniji, bodo vračani iz drugih držav. Že zdaj se nakazuje, da se bo to dogajalo. Ljudje bodo prihajali in odhajali – treba je izkoristiti njihovo znanje in izobrazbo, ki bi nam bila lahko koristna. Treba jim je dati priložnost, da ostanejo v Sloveniji, če seveda imajo pogoje za pridobitev statusa".

Poleg visoko kvalificiranih ljudi Slovenija potrebuje tudi nizko kvalificirane ljudi. "Znano je, da Slovenci nočejo opravljati težkih fizičnih del. Med begunci so ljudje, ki to znajo in bi to radi delali. Spekter je ogromen. Ljudje, ki pridejo, znajo veliko tega, želijo delati in jim je to treba omogočiti," meni Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije.