Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je od predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Antona Panjana zahteval poročilo o domnevno spornih stečajnih postopkih, o katerih so v preteklih dneh poročali mediji. Policijska uprava Ljubljana pa je julija prejela ovadbo zoper enega od stečajnih upraviteljev.

Policijska uprava Ljubljana je potrdila, da je konec julija prejela ovadbo zoper stečajnega upravitelja, vendar njegove identitete ne želijo razkriti. Po poročanju Dnevnika naj bi šlo za stečajnega upravitelja Igorja Bončino, ki naj bi prijateljeval s stečajnimi sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča, med drugim tudi z Dido Volk. Mediji so poročali tudi o drugih domnevno spornih postopkih Volkove.

POP TV je tako poročal, da Volkova in stečajna upraviteljica Mojca Breznik nista bili povezani le kot prijateljici, saj je Volkova Breznikovi med več stečajnimi postopki vodila še stečajni postopek podjetja Citrus, ki je bil eden največjih uvoznikov in prodajalcev sadja v Sloveniji. Med drugim naj bi bila sporna tudi višina nadomestil, ki jih je Volkova dodelila Bončini in Breznikovi.

Sodnica naj bi tako Breznikovi leta 2009 odmerila za 157.000 evrov nadomestil, Bončini pa letos spomladi potrdila približno 35.400 evrov nadomestila za unovčevanje stečajne mase. Oba sklepa naj bi višje sodišče že razveljavilo, saj naj bi bila nadomestila odmerjena na napačni pravni podlagi.

Prijateljevanje s sodniki ni sporno
A predsednica Združenja upraviteljev Slovenije Melita Butara je meni, da prijateljevanje med sodniki in stečajnimi upravitelji s stališča zbornice ni sporno, saj se upravitelji pri svojem delu velikokrat srečujejo ter tudi sodelujejo. "Kot upravitelji se z odvetniki srečujemo dnevno, nekateri že 15 let delamo na področju insolventne zakonodaje," je poudarila.

Prav tako je po njenem nujno tudi sodelovanje s sodniki, s katerimi lahko delijo izkušnje ali pa dileme na področju stečajnih postopkov. Morebitne nepravilnosti ali pa zlorabe položaja, do katerih bi sicer lahko prišlo, pa po njenem mnenju niso posledica tesnejših odnosov med sodniki in upravitelji. "Zelo normalno je, da so nekateri med seboj tudi prijatelji. Tudi z vidika same zakonodaje to ni sporno," je povedala Butara. Zakonodaja natančno določa pravila v stečajnih postopkih, prav tako samega upravitelja ne izbira sodnik, temveč jih določa računalniški sistem, je še dodala.

Zbornico je pristojno ministrstvo za pravosodje in javno upravo, tako kot v vsakem podobnem primeru, že pozvalo k odgovoru na navedbe v medijih. Kot je pojasnila Butara, je zbornica tudi v odgovoru navedla, da omenjeno prijateljevanje med sodniki in upravitelji ni sporno. "Sporno pa se nam zdi, da je to prišlo v medije na tak način," je dodala.

Pličanič zahteva pojasnila
Medtem pa minister za pravosodnje in javno upravo Senko Pličanič takšno vedenje sodnikov obsoja. "Povečanje ugleda in avtoritete sodstva je še posebej pomembno v teh kriznih časih, v katerih se je znašla Slovenija," so zapisali na ministrstvu. Na podlagi poročanja medijev je Pličanič predsednikom Vrhovnega sodišča RS, Sodnega sveta in Zbornici upraviteljev Slovenije v četrtek že poslal zaprosilo, da zavzamejo stališče do domnevno spornih dogodkov, zlasti z vidika morebitne okrnitve ugleda in avtoritete sodstva.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo bo v okviru svojih pristojnosti uporabilo vse ukrepe za ugotavljanje izpolnjevanja sodniških dolžnosti, kot tudi mehanizme, ki so predvideni za ukrepanje zoper navedene stečajne upravitelje, če se bo izkazalo, da je to potrebno.

Stečajni postopki pod drobnogledom
Oglasili so se tudi iz Komisije za preprečevanje korupcije, kjer pravijo, da so na podlagi prejetih prijav in lastnih zaznav, ki se nanašajo na različne vidike ravnanj v stečajnih postopkih, že pred tedni uvedli postopek, na podlagi katerega bodo opredelili sistemske ugotovitve in tveganja na širšem področju stečajev.

Po mnenju komisije je v odnosu med stečajnim upraviteljem in sodnikom poglavitna odgovornost za izogibanje nasprotju interesov in zaščiti zaupanja v sodno oblast na strani sodnika. "Glavna skrb sodnika morata biti zaščita ugleda sodišča in sodniškega dela ter zaupanje v sodne odločitve. Zakonodaja, ki ureja delo sodnikov, se opredeljuje do teh vprašanj in je pri tem dovolj jasna," so dodali.

G. C., A. S.