Predsednik republike Borut Pahor je ob 25. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem rogu objavil spomenico, v kateri je pojasnil, da je slovesnost pomembno pripomogla k preseganju razlik in oblikovanju enotnosti: "Bila je zgodovinski znak drugačnih časov."

"Bolj kot kadar koli prej sem prepričan, da je sprava kot metafora za sožitje in krepitev vseh temeljnih vrednot, ki nas povezujejo, tisti duhovni vzgib, ki je za renesanso naše družbe in države vsaj enakega pomena kot gospodarsko in socialno okrevanje. Prav mogoče je celo njegov pogoj," je še zapisal Pahor in opozoril, da sta odpuščanje in sprava najprej globoka intimna vzgiba, sta stvar slehernega posameznika.

Sprava je bila znak drugačnih časov
Pahor je tudi opomnil, da je bila spravna slovesnost v Kočevskem rogu nekaj mesecev po oblikovanju Demosove vlade, ki si je zadala za glavni politični cilj osamosvojitev Slovenije, in nekaj mesecev pred odločanjem o tem vprašanju na plebiscitu in je pomembno pripomogla k preseganju razlik in oblikovanju enotnosti. "Bila je zgodovinski znak drugačnih časov. Ustanovitev neodvisne in samostojne Slovenije je bilo in ostaja spravno dejanje par excellence. Na spravi je bila utemeljena tudi združena Evropa, katere del smo," je še poudaril Pahor.

V sredo je minilo 25 let od spravne slovesnosti pri breznu Pod Krenom v Kočevskem rogu, ko naj bi tudi na simbolni ravni pokopali mrtve v povojnih pobojih. S slovesnostjo, na kateri sta govorila predsednik predsedstva Milan Kučan in ljubljanski metropolit Alojzij Šuštar, so skušali na simbolni ravni preseči ideološki spor med Slovenci.