V SDS-u so podvomili o rešitvah, ki jih je vlada predlagala DZ-ju. Pogrešajo denimo prenovo kadrovskih normativov za zdravstveni del, medtem ko so za socialni del že urejeni. Kot so dejali, z zakonom niso zadovoljni, a je bolje nekaj kot nič. Foto: DZ/Matija Sušnik
V SDS-u so podvomili o rešitvah, ki jih je vlada predlagala DZ-ju. Pogrešajo denimo prenovo kadrovskih normativov za zdravstveni del, medtem ko so za socialni del že urejeni. Kot so dejali, z zakonom niso zadovoljni, a je bolje nekaj kot nič. Foto: DZ/Matija Sušnik

Zakon bo omogočal sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca.

Zakon uvaja tudi sistem kadrovskih štipendij, določa integracijske programe ob zaposlitvi ljudi brez slovenskega državljanstva, zavod za zaposlovanje pa bo nudil podporo pri zaposlovanju tujcev.

Vlada želi z zakonom hkrati izboljšati pogoje za krepitev prostovoljstva pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ob tem vzpostavlja sistem za zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcih. Navsezadnje omogoča sofinanciranje pri nakupu sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih.

Zakon prinaša osem ukrepov, ki se bodo izvajali v letih 2024, 2025 in 2026. Njihova skupna vrednost je ocenjena na slabih deset milijonov evrov.

Spremembe na upravnih enotah

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se zaveda, da je zakon zgolj delček v celoti urejanja nujnih stvari na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Na ministrstvu po njegovih besedah razumejo, da je eden od nujno potrebnih elementov tudi ustrezno ovrednotenje dela zaposlenih, kar pa že obravnavajo v okviru plačnih pogajanj.

Sprejete rešitve pa po ministrovem mnenju vendarle prinašajo nov zagon v zaposlovanju v domovih za starejše in na področju dolgotrajne oskrbe sploh. Kot uspeh šteje tudi to, da sta bila vsebina in seznam ukrepov oblikovana s širokim družbenim in tudi političnim soglasjem.
Osnovni cilj zakona je po navedbah Levice ohranjanje dostopnosti, kakovosti in varnosti storitev ob hkratnem preizkušanju različnih pristopov. Ti bodo pozneje lahko prešli v sistemske rešitve, če se bodo izkazali kot koristni za uporabnike in zaposlene.

Z letošnjim letom se je že začel postopno izvajati zakon o dolgotrajni oskrbi, so spomnili v Svobodi. Besedilo, ki ga imajo na mizi danes, pa po njihovem prinaša še ukrepe za več kadra in boljšo kakovost storitev.

V SDS-u so medtem podvomili o rešitvah, ki jih je vlada predlagala DZ-ju. Pogrešajo denimo prenovo kadrovskih normativov za zdravstveni del, medtem ko so za socialni del že urejeni. Kot so dejali, z zakonom niso zadovoljni, a je bolje nekaj kot nič.

V NSi-ju pa so predstavili svoje dopolnilo, po katerem bi bili vsi zaposleni v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi upravičeni do dodatka za zagotavljanje kakovosti in varnosti v vrednosti 20 odstotkov osnovne plače. Tako bi bilo po predlogu NSi-ja vse do uveljavitve zakona, ki bo na novo uredil sistem plač v javnem sektorju. Vendar je državni sekretar Luka Omladič opomnil, da bi tak parcialni ukrep vnesel nova plačna nesorazmerja. DZ dopolnila ni sprejel.

DZ je razpravljal o predlogu spremembe zakona, ki obravnava nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova in pravno pomoč ribičem zaradi hrvaških kazni. Foto: DZ/Matija Sušnik
DZ je razpravljal o predlogu spremembe zakona, ki obravnava nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova in pravno pomoč ribičem zaradi hrvaških kazni. Foto: DZ/Matija Sušnik

Poslanci sprejeli interventni zakon o ukrepih na upravnih enotah

Na ponedeljkovi prvi izredni seji DZ-ja so po nujnem postopku sprejeli zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki odpravlja krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem in poenostavlja zaposlovanje.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič pa je ponovil, da je primarni cilj predloga razbremenitev upravnih enot in zaposlenih, saj upravni postopki, posebej s področja tujcev, terjajo precejšnje administrativno breme. Opozoril je, da so zaostanki pri reševanju že tako dolgi, da povzročajo stiske ljudem in gospodarsko škodo.

Predlog po njegovih besedah uvaja dve poglavitni rešitvi, odpravo krajevne pristojnosti pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter začasno poenostavlja postopke za zaposlovanje tujcev. Meni, da bodo zaradi teh ukrepov upravne enote "malce lažje zadihale".

Zakon uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do končne odločitve tekel dalje.

Poslanci Levice so glasovali proti, saj poslanci niso sprejeli njihovih dopolnil, s katerimi bi v predlog vrnili črtane člene o integraciji tujcev in o obveznosti jezikovnega usposabljanja, ki jih je predlagalo ministrstvo za delo. "S črtanjem členov, ki se tičejo učenja jezika in obveznosti delodajalcev v zvezi s tem, gremo celo proti lastni integracijski strategiji," je opozorila poslanka Nataša Sukič.

Več pomoči za ribiče

V Levici menijo, da je zakon za razbremenitev upravnih enot "v bistvu zakon o takojšnjem zaposlovanju poceni tuje delovne sile. Upravičeno lahko domnevamo, da bo to upravne enote kvečjemu še dodatno obremenilo, in ne razbremenilo, poleg tega pa se odpira prostor za izkoriščanje delavstva, tako tujih kot domačih delavk in delavcev zaradi socialnega dampinga." Po njenih besedah bi bilo smiselno z interventnim zakonom omogočiti delo tistim, ki so že zaprosili za dovoljenje za delo in prebivanje v Sloveniji.

Da gre za slabo napisan zakon in da z njim ni zadovoljen nihče, menijo v poslanski skupini NSi-ja. Poslanka Vida Čadonič Špelič je v predstavitvi stališč dejala, da bi zaposlenim delo olajšala digitalizacija poslovanja, a da vlada teh opozoril upravnih enot ne sliši.

Dodala je, da so najprej mislili, da bodo s predlogom zadovoljni in da bodo glasovali za, a na nekaterih upravnih enotah opozarjajo, da bo interventni zakon dodatno povečal obseg dela. "V prihajajočih dneh, ko so pred nami dopusti, pa grozi celo zlom sistema," menijo. Ponovila je tudi stališče zakonodajnopravne službe, da je zakon notranje neskladen in nejasen.

Poslanec SDS-a Andrej Kosi je poudaril, da je predlog zakona slabo pripravljen, nedorečen in pomanjkljiv. "Predlog zakona je problematičen tudi, ker se trg dela za tujce odpira za vse poklice brez ustreznega varnostnega preverjanja, odprava krajevne pristojnosti upravnih enot pri izdaji dovoljenj za tujce pa po mnenju številnih ne odpravlja obremenjenosti upravnih enot in lahko prinaša določene težave, predvsem pri zlorabah s fiktivnimi prijavami bivališč," je povedal.

Menijo, da zakon ne podaja rešitev za optimizacijo na upravnih enotah, ampak omogoča le preprostejše zaposlovanje tujcev. V SDS-u so ob tem predlagali dopolnilo, da mora vlada v šestih mesecih od uveljavitve zakona poročati DZ-ju o doseženih ciljih iz tega zakona.

Nadomestila za oviran ribolov

DZ je razpravljal o predlogu spremembe zakona, ki obravnava nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova in pravno pomoč ribičem zaradi hrvaških kazni. SDS je bil kritičen do predloga, ker predvideva finančno pomoč v primeru pravnomočnih kazni.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez je v predstavitvi vladnega predloga pojasnila, da bodo ribiči v skladu s spremembo 15. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča upravičeni do novega načina likvidnostne pomoči in s tem nadomestil za izpad dohodkov zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. 21. člen medtem ureja pravno pomoč za ribiče, ki jim hrvaški organi izdajajo kazni.

"Država bo po potrebi zagotovila tudi sredstva za nadomestilo škode ribičem, to je za povračilo glob oziroma denarnih kazni, če bi hrvaški organi začeli postopek prisilne izterjave," je dejala. Vse kazni, doslej izdane slovenskim ribičem, sicer skupno znašajo okoli 3,4 milijona evrov.

Poslanka opozicijskega SDS-a Anja Bah Žibert je bila ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritična do predloga vlade, ker uvaja spodnjo mejo 500 kilogramov ulova letno, pod katero ribiči ne bi bili več upravičeni do nadomestila za izpad dohodkov. "Predlog ribiče deli na prvo- in drugorazredne," je dejala.

"Ribičev ne delimo, je pa prav, da jih opredelimo," pa je dejal poslanec Svobode Robert Janev. Poudaril je, da gre za razlikovanje med ribiči, ki se z ribolovom preživljajo, in ljubiteljskimi ribiči z registrirano gospodarsko dejavnostjo, ki po njegovih besedah niti ne lovijo v delu Piranskega zaliva, ki je predmet spora. "Zakon bo zaščitil tiste, ki so zaščite tudi potrebni, in to takrat, ko jo bodo potrebovali," je dodal.

SDS je že pred časom pripravil svoj predlog sprememb zakona, v skladu s katerim bi vlada ribičem na podlagi oddanih vlog v 30 dneh poravnala globe, ki so jim jih doslej izdali hrvaški organi. Vlada je to zavrnila z razlago, da bi Slovenija s tem priznala pristojnost hrvaških organov v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. Poslanci so na izredni seji DZ-ja predstavili stališča o predlogu SDS-a, vendar glasovanja o njem ni bilo, ker ga je pred tem zavrnil tudi pristojni odbor.

"Ta vladni zakon, ki je bil v pripravi že pred pobudo opozicije, ne vsebuje nepravilnosti in hkrati slovenskim ribičem zagotavlja ustrezno podporo, zato seveda pričakujemo, da bo opozicija predlagani zakon podprla, kot bomo to storili tudi mi," je dejal poslanec SD-ja Damijan Zrim.

"S tem zakonom bodo ribiči dočakali vsaj nekaj od tistega, kar so pričakovali in zahtevali od države takoj po sprejemu arbitražne razsodbe, zato zakonu ne bomo nasprotovali oziroma ga bomo v dobro ribičev tudi podprli," je dejala poslanka opozicijskega NSi-ja Vida Čadonič Špelič.

SDS je vložil tudi dopolnilo, ki bi odpravilo spodnjo mejo za povračilo finančnih sredstev ribičem. Državna sekretarka Knez je v odzivu opozorila, da bo dopolnilo v primeru potrditve vsebinsko poseglo v zakon, kar bi po njenih besedah ogrozilo ali najmanj zavleklo izplačila pomoči.

Poslanci SDS-a so ob tem v razpravi vladi očitali odsotnost proaktivne politike in načrtov za dogovor s Hrvaško glede uveljavljanja arbitražne razsodbe ter zgrešeno zunanjo politiko, kar sta odločno zavrnila zunanja ministrica Tanja Fajon in vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic.

Sprejeta novela zakona o parlamentarni preiskavi

DZ je na drugi ponedeljkovi izredni seji s 47 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki prinaša večjo zaščito preiskovancev. O noveli so poslanci le glasovali, saj so razpravo že opravili na izredni seji sredi maja, a takrat o njej niso odločali zaradi vložene zahteve NSi-ja za razpis posvetovalnega referenduma. Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, saj se je institut parlamentarne preiskave po njenih ugotovitvah spremenil v sredstvo za politično obračunavanje.

Novelo so sprejeli po skrajšanem postopku. Ta uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži.

Zakonske spremembe prinašajo uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. To mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v roku 60 dni.

DZ je razpravljal o predlogu spremembe zakona, ki obravnava nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova. Foto: DZ/Matija Sušnik
DZ je razpravljal o predlogu spremembe zakona, ki obravnava nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova. Foto: DZ/Matija Sušnik

Interventni ukrepi za odpravljanje posledic poplav

DZ je s 46 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, po kateri bo DSU med drugim prevzel postopke za odkup in odstranitev ogroženih ter gradnjo nadomestitvenih objektov.

Novela bo omogočila učinkovitejše izvajanje nadomestitvene gradnje in s tem hitrejši dostop v ujmi prizadetega prebivalstva do osnovnih prebivališč, je prepričana vlada, ki je bila v razpravi deležna kritik o zamudah pri zagotavljanju prebivališč ljudem, katerih objekti so zaradi poplav ali plazov tako ogroženi, da jih bodo porušili.

Po noveli bo DSU med drugim sklenil sporazumne pogodbe za odkup nepremičnin, ki so oz. bodo s sklepom vlade zaradi velike ogroženosti zaradi poplav ali plazov predvidene za odstranitev, poskrbel za njihovo odstranitev, zemljišča pa nato predal v upravljanje direkciji za vode.

DSU bo izvedel tudi postopke za gradnjo nadomestitvenih objektov za lastnike, katerih nepremičnina je predvidena za odstranitev.

Pri javnih naročilih za odstranitev objektov in za nadomestitvene gradnje se bodo upoštevale cene kalkulativnih postavk, kot bodo določene z metodologijo in normativi, ki jih bo določila vlada. S tem naj bi pospešili izbor izvajalcev in zagotovili nadzor nad cenami izvajalcev, da se prepreči "čezmerno okoriščanje".

Medtem ko je koalicija predlog podprla, je bila opozicija proti. Ta je v razpravi menila, da ni razlogov za prenos nalog na DSU, ki nima izkušenj s tega področja, postopki pa bodo samo še daljši. Že tako je vlada glede na svoje napovedi v zamudi in nihče od prizadetih, ki se morajo seliti, še nima zagotovljenega nadomestitvenega objekta, je opozarjala. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je dejal, da je namen novele pospešiti postopke, saj bodo vključeni ljudje, ki imajo izkušnje s projektiranjem, javnim naročanjem, gradnjo.

Glede hitrosti gradnje je poudaril, da ne bo šlo za začasne objekte, ampak za stalne domove, ki bodo odporni proti prihodnjim vremenskim ekstremom. Priznal je, da je pri cenitvah in drugih postopkih prišlo do zamika glede na napovedi, ampak gre za zahtevne postopke in ne smejo ubirati bližnjic.

DZ na izrednih sejah tudi o zakonu o ribičih
Zakon o parlamentarni preiskavi