Ne le smrt 20-letnega dekleta, ki je domnevno povezana s cepljenjem s cepivom Janssen, še precej drugih dejavnikov je napovedovalo, da se bo v kratkem zgodil silovit protest, je za MMC dogajanje v sredo v Ljubljani komentiral Gorazd Kovačič z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. "V petek bi morala začeti veljati določba iz odloka o pogojih PC za velik del javnih uslužbencev. Vlada si je to interpretirala kot nekaj, kar lahko enostransko predpiše kot delodajalka, in povabila tudi preostale delodajalce v zasebnem sektorju, da lahko po svoji presoji posegajo v ustavno zajamčene pravice zaposlenih." (Ustavno sodišče je v četrtek začasno zadržalo člen odloka, s katerim je želela vlada od petka naprej v državno upravo uvesti pogoj PC, op. a.)

Sorodna novica Ustavno sodišče zadržalo uvedbo pogoja PC. Janša: Za nadaljnje umrle odgovorna večina na sodišču.

Kovačič opozarja, da je cepljenje poseg v telo posameznika, posegi v telo brez soglasja pa so z ustavo prepovedani. Če že, bi država ustavne pravice morala omejiti z zakonom, torej z vsemi varovalkami in demokratičnim postopkom, ki zakonu pritiče in pomeni, da ima javnost možnost podati pripombe in vključuje pogajanja deležnikov. "To se ni zgodilo. Ne le, da si je vlada z odlokom o PC ponovno prisvojila pristojnosti državnega zbora in porušila razmerja oblasti, ampak je tudi eksplicitno povabila druge delodajalce, da smejo po svoji presoji suspendirati ustavno zavarovane pravice zaposlenih. Sprejetje odloka o PC sam razumem kot državni udar."

Udeleženci zdaj že rednih srednih protestov niso le proticepilci, privrženci zarot ali huligani, poudarja Kovačič. "Gre za pisano množico ljudi, ki so bili v preteklosti precej apolitični in so se večinoma brigali za svoje zasebno življenje, hočejo le delati in normalno živeti. Toda po letu in pol histeričnega spreminjanja pravil iz tedna v teden imajo vsega skupaj dovolj. Vkopali so se v zavračanje ukrepov in cepljenja, vlada jim je prišla nasproti z represivnimi odloki, zato so se le še bolj vkopali. In v položaju, v katerem čutijo nemoč, se je ta sprevrgla v bes." Kot dodaja Kovačič, se s tako razbesnjeno množico skoraj ni več mogoče racionalno pogovarjati. "V sredo so bili manevri po celem mestu, policija jih je lovila z vodnim topom, kar pa ljudi le še bolj razbesni."

Trk dveh iracionalnih sogovornikov, ki sta opustila dialog

Priča smo trku dveh akterjev – vlade in protestnikov – ki sta se odločila, da bosta opustila dialog, drug proti drugemu sta močno nastrojena, kar je recept za to, da bodo sredini protesti le še bolj siloviti in konfliktni. Gre torej za dva iracionalna sogovornika, pri katerem prvi misli, da ga vodi dober strateg. "A ta kriza je pokazala, da je obupen strateg s popolnoma zgrešeno taktiko. Drugi sogovornik pa je bil doslej politično neartikuliran, zdaj pa je preprosto pobesnel."

Tragična smrt 20-letnega dekleta dva tedna po cepljenju s cepivom Janssen je prišla v politično zelo nesrečnem trenutku, strasti so bile zaradi omenjenega odloka že prej zelo razvnete. Nato se je zgodilo še nekaj pomembnega. "Ko se je že razvedelo, da je mlada ženska utrpela možgansko smrt in da je le še vprašanje, kdaj jo bodo odklopili z aparatov, je vlada na dopisni seji sprejela odločitev, da od Madžarske kupi dodatnih 100.000 odmerkov Janssena. Že predtem so vplivni člani posvetovalne skupine za cepljenje izrazili mnenje, da bi bilo dobro uporabo Janssena vsaj začasno opustiti. Po tem je vlada potrdila posel, pri katerem gre verjetno spet za neko prijateljsko medstrankarsko reševanje stiske s presežki cepiva. Ravno z madžarsko vlado ... Gre za popolno ignoranco ljudskega razpoloženja in stiske, v kateri so se znašli vidni zdravstveni strokovnjaki, ki so bili doslej lojalni vladi in so podpirali tudi njene kapriciozne odločitve. V tej situaciji, mislim, da so ljudje, kot sta zdravstveni minister Janez Poklukar in vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, na robu obupa. Vlada pa še dodatno minira njihove iskrene namene, da prepričajo ljudi, naj se cepijo."

A kot poudarja Kovačič, moramo realnost vzeti, tako kot je. Postelje na intenzivnih negah se polnijo, tedensko povprečje umrlih s covidom je šest ljudi na dan. "Smo v pandemiji in nimamo druge možnosti, kot da sprejmemo manjše zlo." Pri tem pa Kovačič meni, da bi morala vlada prevzeti odgovornost za zaplete in hkrati prenehala siliti ljudi v cepljenje, na način kot je vzpostavljanje pogoja PC. Nenazadnje "se mora posameznik prostovoljno odločiti in celo podpisati, da jemlje nase odgovornost, vključno s tveganji za zelo redke zaplete."

Odškodninska shema za redke zaplete bi morala biti postavljena že od začetka

Medtem bi morala država že v začetku določiti odškodninsko shemo za redke posameznike, ki so žrtve resnejših zapletov. Že marca je bilo jasno, da obstaja velik odpor in nezaupanje do cepljenja in da do poletja ne bomo dosegli želene precepljenosti ter da nas jeseni in pozimi čaka nov val. "Vlada bi morala konec letošnje pomladi pripraviti solidno novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki bi imela tudi možnost, da se s sklepom državnega zbora aktivira obveznost cepljenja v primeru, da pristojna strokovna institucija odloči, da je epidemija prišla v težko rešljivo fazo, ko grozi velik val okužb in precepljenost ni zadostna." Toda v proces bi morale biti vključene vse varovalke, od določitve ranljivih skupin do odškodninskih shem, vrstni red cepljenja, pravne posledice zavrnitve cepljenja itd. Seveda bi tak zakon verjetno prišel v presojo na ustavno sodišče, zelo verjetno bi nasprotniki cepljenja zbrali potrebnih 40.000 podpisov za referendum. "Tak zakon bi torej morali sprejeti dovolj zgodaj, da bi imeli dovolj časa, da se izpelje morebitni referendum, na katerem bi ljudje odločili, kot bi pač odločili. V tem ne vidim nikakršne težave."

Zdaj, sredi četrtega vala, je za vse skupaj prepozno. Vlada poskuša odloke, ki bi jih lahko uvedel le zakon skupaj z vsemi strogimi varovalkami, sprejemati čez noč na dopisnih sejah, je kritičen Kovačič. "Danes sprejmemo, jutri že velja." Ravno postopek hitrega sprejemanja odlokov, brez posvetovanja z deležniki in javne razprave, je porazen za konsistentnost teh odlokov. "Ko je odlok sprejet, se še isti dan pokaže, kje so luknje, in vlada že hiti s pripravo njegove novelacije. Rezultat je veriženje spreminjanja pravil, ki traja leto in pol in je videti kot norišnica. Ljudje preprosto ne vidijo več, da so zadaj resni razlogi, temveč se jim zdi, da jih vlada hoče zafrkavati oziroma uveljaviti avtoritarno vladavino zaradi avtoritarne vladavine kot take."

Politična prihodnost srednih protestov

Kovačič ne dvomi, da se bo neformalni vodja srednih protestov in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović želel preizkusiti tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah. "V sredo je eksplicitno povedal, da gredo na volitve. Stranka ima tipičen populističen diskurz in se predstavlja kot zastopnik avtentičnega ljudstva nasproti pokvarjenim elitam." Stevanović je poleg programa o svobodi izbire, ki je tipična proticepilska agenda, govoril tudi o programu proti korupciji in zatrdil, da njegova stranka ne bo šla v koalicijo niti s SDS-om niti s SD-jem. "Predstavlja se kot tretji blok, ki naj bi ga ljudska jeza ponesla v parlament, morda tudi v vlado. Očitno tu obstajajo politične ambicije, in ker smo v demokraciji, v tem ni nič nelegitimnega." Hkrati Kovačič dodaja, da bo moral Stevanović v predvolilnih soočenjih podati odgovore tudi na desetine drugih vprašanj, kjer bodo imele druge stranke odgovore domišljene, sam pa bo težko prodrl z eno samo temo.

Kako naj protestniško kritiko razumemo mediji?

Protestniki so se v sredo med drugim ustavili pred RTV Slovenija in na novinarje in urednike naslavljali vzklike: "Lažete! Lažete!" Na vprašanje, ali se moramo tudi mediji pogledati v ogledalo in razmisliti, ali smo dovolj vestno odgovarjali na dileme protestnikov, Kovačič odgovarja: "Da in ne." "Mediji ste reprezentant vseh institucij, protestnike pa žene nezaupanje v vse institucije. Prepričani so, da imajo svojo, pravo resnico o cepljenju, epidemiji ... Mediji pa ste po njihovem mnenju na strani oblasti, saj jim ne dajete prostora, da bi povedali svojo domnevno resnico. Prepričani so, da ste del aparata množičnega zavajanja in manipuliranja z ljudmi."

Po drugi strani pa bi po mnenju Kovačiča lahko na 3. programu Televizije Slovenija že od samega začetka epidemije namesto "neskončne pozicijske vojne v parlamentu, ki je obupna", porabili nekaj časa za oddaje, v katere bi prihajali strokovnjaki. "Ti bi na poljuden način razlagali, kakšna so aktualna spoznanja o covidu, o posameznih ukrepih, o učinkovitosti in varnosti cepiv. Pojasnjevali bi, katere so ta hip odprte dileme. Hkrati pa bi imeli gledalci možnost, da se v oddajo neposredno javljajo in postavljajo vprašanja. Če bi ljudje videli, da imajo strokovno instanco, ki jih posluša in je pripravljena odgovarjati na njihove legitimne dvome, dileme in negotovosti, potem tudi zdaj ne bi imeli takega proticepilskega vala, kjer gre za besneče zavračanje legitimnosti vsakršnih institucij."

Pri tem Kovačič še doda, da je komuniciranje o covidu ves čas epidemije režirala vlada, in sicer z istimi kadri in na enak način kot v času desetdnevne vojne, ki je imel v pred 30 leti funkcijo politične mobilizacije. "Vlada se je že v prvem valu epidemije odločila, da bo iz virusa naredila velik strah, ljudi so strašili bolj, kot je bilo treba, saj so mislili, da bodo na ta način utrdili svojo oblast. Povzročili pa so pandemično utrujenost že ob koncu prvega vala." Vlada ni razumela lekcije, da je za obvladovanje epidemije ključnega pomena, kako ljudje sodelujejo in dojemajo situacijo. "Nadaljevala je s strašenjem in pokroviteljskim diskurzom, z očitki družbenim skupinam, da so krive, da se situacija ne odvija, kot bi se morala."

Ljudje se niso imeli s kom pogovoriti ...

V tej drži se ni našel prostor za aktiven dialog z navadnimi ljudmi, ki so imeli številna vprašanja, a niso imeli koga vprašati. Zdravniki so vse težje dostopni, premalo jih je, nimajo časa. "Ljudje z dilemami se ne morejo z nikomer pogovoriti. Osebni zdravniki so težko dostopni, Romana Jeralo pa tudi ne morete kar naprej klicati v službo ..." A ljudje, kot so Alojz Ihan, Roman Jerala, Borut Štrukelj, bi bili zaradi družbene odgovornosti, ki jo čutijo, po Kovačičevem mnenju pripravljeni prihajati v posebno oddajo v določenem terminu, ki bi bila moderirana, a bi odgovarjala na vsakdanje dileme ljudi med epidemijo. "To bi zelo pozitivno vplivalo na družbeno klimo, a vlada v resnici takega dialoga ni želela. Hotela je komandni pristop, ta pa se je popolnoma sfižil," sklene Kovačič.