V skladu z zahtevami in potrebami so vojaki pomagali gasilcem in silam za zaščito in reševanje. Navzoči so bili na več kot 20 lokacijah. Podpolkovnica Nina Raduha iz generalštaba Slovenske vojske pravi, da so bili "prisotni povsod, kjer so bile potrebne roke, gradbena mehanizacija, znanje in pomoč".

Sorodna novica "Helikopterji bodo neprestano v zraku vsaj še kakšen mesec"

V zraku je bilo vsak dan več kot pet helikopterjev

Najodmevnejša je bila helikopterska pomoč, s katero so prepeljali več kot 1800 ljudi in več kot 650 ton tovora. Po besedah podpolkovnice Nine Raduha je bilo dnevno v zraku v povprečju pet helikopterjev, ki so na varno pripeljali več kot 450 ljudi in 150 ton tovora.

Pri tem so jim bili v pomoč tudi helikopterji partnerskih držav. Prva, ki se je pridružila, je bila hrvaška ekipa, ki je pomagala sanirati jez na Muri, nato so v pomoč prišle še posadke iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Srbije in Španije, ki so prepeljale okoli 1200 ljudi in slabih 500 ton tovora.

Oklepniki se prebijajo do najbolj nedostopnih terenov

Kar se tiče Slovenske vojske, so trenutno na terenu vsi razpoložljivi delovni stroji, buldožerji, bagri. Nina Raduha poudarja, da so svojo vlogo odigrali tudi oklepniki, ki so se prvi prebili v nekatere nedostopne kraje. Še vedno je na terenu več kot 20 oklepnih vozil.

Zakaj vojska ni postavljala hitrih pontonskih mostov?

Je pa bilo kar nekaj dilem, zakaj je bilo treba za postavitev mostov toliko časa in zakaj vojska ni postavljala hitrih pontonskih mostov, ki jih ima v svoji opremi. Kot je pojasnila Nina Raduha, pontonski mostovi, ki jih ima Slovenska vojska, niso namenjeni za hudourniške potoke in ne za dolgotrajno rabo. "Pontonski mostovi so plavajoči in so namenjeni izključno samo za prehod mehanizacije in se nato pospravijo," je dodala.

Montažni most Compact 200, ki je bil postavljen ob pomoči makedonskih vojakov, ima v lasti civilna zaščita, vojska pa zagotovi strokovno in delovno silo za njegovo postavitev, in tak recept se je pokazal za učinkovitega.