»Večina nikoli ne bo dvetretjinska, ker imamo stranke, ki so tik nad nizkim, štiriodstotnim pragom in bi se potem počutile negotove,« razloge za nasprotovanje strank spremembi proporcionalnega v večinski volilni sistem, ki ga je predsednik vlade postavil kot pogoj za izhod iz krize, komentira predavatelj na FDV-ju Drago Zajc.

Naivna pričakovanja v demokraciji
Dodaja, da se je Slovenija opredelila za proporcionalni sistem z nizkim štiriodstotnim pragom, ker je to primerneje za mlade države. »Morda pri določanju praga nismo bili ravno dovolj racionalni, kar je bilo povezano z naivnimi pričakovanji v demokraciji: imeli smo veliko majhnih strank, ki so hitro zablestele, potem pa ostajale na nizki ravni ali pa so naenkrat dobile veliko podporo, nato pa spet padle.« Zajc se zato zavzema za dvig praga na pet odstotkov.

Preferenčni glas je zdravilen
Prepričan je tudi, da bi bil absolutni preferenčni glas "na vsak način potreben, zelo zdravilen in da predstavlja rešitev, ki bi zadovoljila vse stranke". Volivci bi z njim namreč dobili možnost večjega vpliva pri izbiri svojih predstavnikov v DZ-ju.

Nova večina, brez 26 poslancev SDS-a in štirih NSi-ja, ki se utegne oblikovati v državnem zboru, lahko šteje tudi 60 glasov. »Absolutni preferenčni glas znotraj proporcionalnega sistema bi bilo mogoče izglasovati, morda v paketu s kakšno drugo zadevo, in bi s tem nekoliko uredili politični sistem,« ugotavlja Zajc.

V zvezi z idejo, da bi izhod iz krize omogočila sprememba zakona o vladi, s katero bi državni zbor lahko izglasoval prenehanje mandata vlade, če bi jo zapustili dve tretjini ministrov, pa Zajc pojasnjuje: »To lahko naredimo, ker bi bilo res težko predpostavljati, da bi neko vlado dve tretjini ministrov zapustilo, medtem ko ustava pri formiranju vlade določa, da lahko ena tretjina mest ostane prazna.«

Ni v skladu z duhom ustave
Čeprav bi to bilo legalno, pa Zajc opozarja, da bi bilo nehigienično in ne povsem v skladu z duhom ustave, ker gre za spreminjanje pravil igre med igro. Po drugi strani, dodaja Zajc, pa bi bilo kaj drugega »težko realno«. Zajc je omenil, da res slovenska ustava ne omenja manjšinske vlade, je pa hkrati opozoril, da tega ne omenjajo niti druge ustave.

Civilne pobude naj prevzamejo odgovornost
Ugotavlja tudi, da je Slovenija v nekoliko nenavadnem položaju, ko ogromno pobud in idej prihaja iz civilnodružbenih organizacij in gibanj, ki želijo poenostaviti politiko s tem, da bi jo naredili odgovornejšo. Zdaj pa so pred tem, da tudi sami prevzamejo odgovornost in oblikujejo tudi svoje rešitve. »Ne morejo ponuditi odgovore na tri specifična vprašanja, ampak na 30 vprašanj,« ponazarja Zajc. Informacije o tem, da naj bi se na levici ustanavljala nova stranka, ni hotel komentirati, je pa navedel, da tovrstno stranko utegnejo ustanoviti nezadovoljneži iz drugih strank, kot je bilo, denimo, v primeru Piratske stranke v Nemčiji. Dodal je, da se je zaupanje v sedanje stranke v Sloveniji zelo spremenilo, in vprašanje je, ali imajo zdaj dovolj potenciala za volitve, na katere bi se morale po njegovem mnenju bistveno bolj pripraviti.