Novelo zakona o volitvah v DZ so poslanke in poslanci brez glasu proti sprejeli 30. januarja in s tem pravico voliti in biti voljen zagotovili tudi okoli 3500 polnoletnim posameznikom, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir pod skrbništvom.

Če volivec zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare ne more glasovati, lahko na volišče pripelje osebo po svoji izbiri, ki mu pri tem pomaga. O pravici volivca do pomočnika odloči volilni odbor, pomočnik pa mora biti polnoleten, še določa novela.

Stranke enotnega mnenja, da spremembe krepijo demokracijo

Ob sprejetju novele, ki jo je vložila koalicija, je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič v imenu Svobode poudarila, da so poslanci s sprejetjem novele naredili velik korak v smislu državnosti, varstva demokracije, netolerance diskriminacije, spoštovanja vseh in vsakogar ter v smislu približevanja čim bolj vključujoči družbi. V SD-ju in Levici razumejo spremembe kot krepitev dostopnosti volilnega procesa.

Sorodna novica Na shodu zahtevali preklic odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo

Tudi v opozicijski stranki SDS so ob sprejetju navedli, da je treba volilno pravico omogočiti posameznikom pod skrbništvom, v NSi-ju pa so poudarili, da bo zakonodajna sprememba pripomogla k višji demokraciji.

Pred glasovanjem so na pomen volilne pravice za vse pred DZ-jem opozorili v Zvezi Sonček, Zavodu Risa in Društvu za kulturo inkluzije. Predstavnik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je poudaril, da so vrsto let opažali povečevanje števila oseb, ki so izgubile volilno pravico, ta pa je temeljna človekova pravica.