Novinarko je celjski župan Bojan Šrot zaradi prispevka Fevdi celjskega župana v omenjenem tedniku pred tremi leti najprej kazensko ovadil "zaradi žalitve časti in dobrega imena" Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju, vendar je tožilstvo ovadbo zoper novinarko zavrnilo s pojasnilom, da lahko celjski župan sproži pregon za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, storjena v zvezi z njegovim županovanjem, samo z zasebno tožbo.

V zasebni tožbi, ki je bila s sodno poravnavo umaknjena, postopek pa ustavljen, je Šrot novinarki očital, da je v članku v Fevdi celjskega župana "raznašala neresnična in žaljiva dejstva, ki so škodovala njegovi časti in dobremu imenu."

Šrota naj bi med drugim v motilo, da je Karneža Cerjakova v svojem članku ob omembi njegovih prihodkov, ki so jih objavili tudi drugi mediji, "preveč zaokrožila" številke. Prav tako naj bi "zlonamerno" navajala, da "celjska občina vse bolj tone v dolgove", čeprav naj bi o finančnem stanju občine podobno menili tudi nekateri mestni svetniki, negativno mnenje do kratkoročnih obveznosti občine Celje pa je izdalo tudi računsko sodišče, ki je v tistem obdobju kontroliralo občino.

"Kazenskopravnih sredstev v medijih sploh ne bi smeli uporabljati"
Zasebni tožbi Bojana Šrota proti Biserki Karneža Cerjak je v nekaterih medijih nasprotoval predsednik države Danilo Türk, ki je v intervjuju za STA povedal: "Resno jemljem vsa opozorila, ki gredo v smeri zaščite medijske svobode. Tako sem pred nedavnim tudi sam opozoril na problem novinarke Reporterja Biserke Karneža Cerjak, ki je bila deležna nekaterih posegov s kazensko-pravnimi instrumenti zaradi njenega pisanja o občini Celje. Prepričan sem, da bi se morali v naši praksi odreči uporabi kazensko-pravnih mehanizmov za poseganje proti ljudem, ki delajo v medijih, in da tistih določb kazenskega zakonika, ki takšno poseganje omogočajo, do revizije zakonika ne bi uporabljali."