Nadškofa in metropolita Anton Stres in Marjan Turnšek ter tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje so na tiskovni konferenci pojasnili, da je bila odločitev o umiku nadškofov Krambergerja in Urana ter škofa Jožefa Smeja iz SŠK-ja sprejeta 26. aprila, ko so se zbrali pred vsakoletnim srečanjem s predsednikom države "in se mimogrede pogovorili še o tem". Povod za to, da oba nadškofa in škofa razrešijo njihovih dolžnosti v SŠK-ju, je bila 90-letnica škofa Smeja, je še pojasnil Stres.

Turnšek pa je prebral sporočilo nadškofa Krambergerja, ki je kratko in jedrnato zapisal: "Z upokojitvijo sem se odpovedal vodstvu Slovenske liturgične komisije in z imenovanjem novega predsednika mi je ugasnilo tudi članstvo v SŠK. S tem pa se tudi umikam v zasebno življenje."

Franc Kramberger je sicer tudi po upokojitvi vodil slovensko liturgično komisijo in komisijo za pripravo liturgičnih knjig, Uran slovenski katehetski urad, Smej pa slovenski ekumenski svet. 26. aprila letos so bili svojih dolžnosti razrešeni, prevzeli so jih drugi, njihovo članstvo v SŠK-ju je zato prenehalo, oni pa so se umaknili v zasebnost, je pojasnil Saje.

"Nikoli nismo dobili nobenega dekreta, ne navodila, ne odloka glede statusa slovenskih škofov, upokojenih škofov, statusa članov SŠK-ja," je ob tem zatrdil tajnik SŠK-ja, Stres pa je dodal, da niso dobili ne elektronske, ne navadne pošte, niti faksa ali pisma oz. sporočila v kakršni koli drugi obliki.

Je šel "odlok" naravnost v roke (nad)škofom?
Ob tem je Saje poudaril, da niti ni v navadi, da bi, če bi kakšno tako pismo bilo, to dobila škofovska konferenca: "Če obstajajo, jih dobijo ljudje, ki se jih zadeve tičejo." Na novinarsko vprašanje, ali morda vedo, ali so taka pisma dobili omenjeni trije nekdanji člani SŠK-ja, pa niso odgovorili.

Zavrnili pa so navedbe, da so bile nadškofoma Uranu in Krambergerju odvzete škofovske insignije (škofovska palica in prstan), ki jih vsak škof dobi ob posvečenju. "To je novinarska raca," je zatrdil Saje, Turnšek pa dodal: "Prstan in palica tudi po upokojitvi ostaneta škofu, razen če se vrne v laiški stan."

Stres: Vegrad je bil (videti) zaupanja vreden
Stres se je na tiskovni konferenci dotaknil še ene vroče teme - pogodbe z Vegradom o obnovi dvorca Betnava. Znova je poudaril, da so bile stavba, predvsem pa pripadajoče zgradbe nujno potrebne obnove. Mariborska nadškofija je zato sklenila, da poišče strateškega partnerja, ki bo dvorec pomagal obnoviti, nato pa ga vzel v najem, je Stres na hitro povzel dogajanje leta 2009 in dodal, da je bil po takrat dostopnih uradnih podatkih Vegrad zanesljiv partner. "Pogodbo sem podpisal jaz, ki sem bil takrat (od 16. 2. 2009) nadškof," priznava Stres, pri čemer pa poudarja, da je bil le dva meseca pozneje imenovan za ljubljanskega nadškofa, zato dogajanja v Mariboru ni spremljal več.

Zatrdil je, da je bila pogodba korektna in v skladu z načeli nadškofije, da se dvorec obnovi. "Nikoli nisem rekel, da je bil posel zakonit, rekel pa sem: Pogodba ni sporna in ni nezakonita. Kako se je pa ta pogodba izvrševala, pa ni več povezano z mano," je poudaril in zavrnil trditve, da bi bil sam kakor koli odgovoren za dogajanje okoli dvorca Betnava.

"Sankcije so stvar sodišča"
Potrdil je, da glede dvorca še vedno poteka kriminalistična preiskava, "zdaj je bila še podaljšana in poglobljena", vložene so bile tudi nekatere ovadbe. In kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so za nastali položaj, v katerem se je znašla Nadškofija Maribor, odgovorni? "Sankcije so stvar sodišča," odgovarja Stres in dodaja: "Znotraj Cerkve pa potekajo procesi, ki so normalni za ugotavljanje odgovornosti." Kakšni so ti procesi, ni pojasnil, zagotovil pa je, da potekajo.