V Slovenski škofovski konferenci pojasnjujejo, da je po Zakoniku cerkvenega prava "krajevni škof, ki je zaradi slabega zdravja ali kakega drugega tehtnega razloga postal manj sposoben za izpolnjevanje svoje službe, zelo naprošen, naj da odpoved službi."

Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službe tedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana, 3. februarja 2011 pa odpoved službe tedanjega mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja.

"Upokojena nadškofa po razrešitvi v okviru SŠK-ja tako nimata več zadolžitev in sta se umaknila v zasebno življenje," so še zapisali in dodali, da SŠK ni prejel nobenega dekreta glede umika ali sankcij.

Delo poročalo o odvzemu škofovske palice
Časopis Delo je poročal, da je Vatikan obema škofoma odvzel škofovsko palico, da lahko svete maše odslej darujeta le v klavzuri oziroma v samostanu, nista pa tudi več člana SŠK-ja. To se je po njihovih navedbah zgodilo prvič v zgodovini Slovenske škofovske konference.

Slovenska veleposlanica pri Svetem sedežu Maja Lovrenčič Svetko je za STA povedala, da je za to novico izvedela iz Dela. "Gre za interne zadeve Cerkve o imenovanjih in to nima nič opraviti z nami. Cerkev je ločena od države," je dejala in dodala, da jih Vatikan o tem ni dolžan obveščati.

Kramberger se je upokojil lani
Franc Kramberger, ki je mariborsko nadškofijo vodil več kot 30 let, je že februarja lani, ko je postalo jasno, da se je nadškofija znašla v resnih finančnih težavah, odstopil s položaja in se odločil za pokoj. Za odstop se je odločil pol leta pred dopolnjenim 75. letom starosti, ko morajo po zakoniku cerkvenega prava škofi papežu ponuditi svoj odstop, nato pa ga papež lahko sprejme ali pa službovanje podaljša. Takrat je vztrajno zanikal, da je odstopil zaradi finančnih težav nadškofije.

Alojz Uran pa je v pokoju od novembra 2009, ko je zaradi zdravstvenih težav odstopil s položaja ljubljanskega nadškofa in metropolita. Tega je zasedel oktobra 2004, ko je zamenjal Franca Rodeta, ki je v Vatikanu prevzel mesto prefekta ustanov posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nato pa postal še kardinal. Šesti ljubljanski nadškof in peti metropolit je bil od imenovanja zaradi zdravstvenih težav večkrat hospitaliziran zaradi oslabelosti srca.