Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je zagotovila, da podpisi podpore stavki še prihajajo, ob tem pa tudi priznala, da je v primerjavi s tridnevno opozorilno stavko nekaj upada pri podpori stavki, vendar so s tem računali. Podpora je po njenih besedah manjša, ker so sodnike pozivali k odpovedi pogodb o dodatnem delu, s katerimi pa sodniki lahko izboljšujejo svoj finančni položaj.

Roblekova je še povedala, da od vladne strani še niso dobili ponudbe in ne vabila na pogajanja, seznanili pa so jih, da je minister za javno upravo Gregor Virant v četrtek nastali položaj predstavil sidnikatom javnega sektorja in jih povprašal, ali bi bili pripravljeni sprejeti morebitno drugačno umestitev sodnikov v plačni sistem.

Šturm ne pričakuje upada reševanja zadev
Minister za pravosodje Lovro Štrurm obžaluje odločitev sodnikov za stavko, a večjega upada reševanja zadev ne pričakuje. Dejal je, da glede na to, da stavka poteka v dneh pred sodnimi počitnicami in ob predpostavki, da bodo reševali zadeve po vrsti, večjega upada reševanja zadev ni pričakovati in meni, da projekt Lukenda zaradi tega ne bo obstal.

Minister je dodal, da pričakuje, da se bodo sodniki držali tudi vseh pravil, ki določajo vrstni red reševanja sodnih zadev, da ne bodo reševali le lažjih zadev in delali izjem. "Pričakujem, da bodo sodniki reševali zadeve po vrsti in se najprej lotili reševanja najstarejših zadev, tistih, ki so stare več kot deset ali vsaj več kot pet let, ali pa nenazadnje tudi več kot 18 mesecev, saj so tudi te označene kot sodni zaostanek", je poudaril Šturm.

Ministrstvo za pravosodje pa bo v skladu s pristojnostmi storilo vse pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in glede izboljšanja statusa slovenskih sodnikov, je še dodal.

Sodniki začeli z belo stavko
Bela stavka, za katero so se odločili sodniki, pomeni, da bodo delali le toliko, koliko je pričakovani obseg dela oziroma sodniška norma. Stavka bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev, če se to do oktobra ne bo zgodilo, pa bodo takrat stavko zaostrili. Zahteve sodnikov so ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi, primerljive plače s plačami poslancev in ministrov, ohranitev realne vrednosti plač in ukinitev znižanja dodatka na delovno dobo za nazaj.

Pravosodni minister Lovro Šturm meni, da tokrat sploh ne gre za stavko, saj bodo sodniki delali, minister za javno upravo Gregor Virant pa vztraja, da so sodniki ustrezno uvrščeni v plačni sistem, in jim ponuja več denarja za nagrajevanje delovne uspešnosti. Ob tem dodaja, da če sodniki stavkajo tako, da delajo po normi, je norma očitno prenizka.

Opozorilna stavka od 9. do 11. junija
Sodniki so opozorilno stavkali že od 9. do 11. junija, medtem pa se je Virant s stavkovnim odborom dvakrat sestal. Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je dejala, da je Virant takrat ponudil nekaj dodatnega, kar se ni nanašalo na stavkovne zahteve. Virant je namreč ponudil uvrstitev sodnika začetnika v do pet plačnih razredov višje, in ne v izhodiščni plačni razred, kot to določa zakon. S tem bi se po njegovem mnenu rešil problem, ki ga sodniki najpogosteje izpostavljajo, to je pomanjkanje kandidatov za sodniška mesta na okrajnih in okrožnih sodiščih.

To je bila njegova zadnja ponudba, je dejal Virant, ki pa se je bil s sodniki znova pripravljen sestati 24. junija, a ti na sestanek niso prišli. Dejali so, da minister ni ponudil nič novega.