Predsednik vlade je za oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija izrazil prepičanje, da je Slovenija kot predsedujoča dosegla, kar je pričakovala, ponekod pa celo še več. Ker je šlo za največji projekt, odkar smo samostojna država, je Janša čestital vsem, ki so se ukvarjali z logistiko in organizcijo. Obžaluje pa, da predsedovanje ni bilo tak nacionalni projekt, kot je bil vstop v EU in Nato. Po njegovem je prišlo do zaostrovanj opozicije, ki je volilno kampanjo sprožila ob začetku predsedovanja, in dodal, da je bilo potrebno veliko koncentracije, da vlada ni zapadla v ta predvolilni boj.

Glede zavrnitve Lizbonske pogodbe na irskem referendumu, ki se je zgodila med našim predsedovanjem, je Janša poudaril, da je bila težava irske vlade pri kampanji v podporo pogodbi predvsem to, da ljudje niso videli potrebe po spremembah. Irska se je namreč v EU-ju močno razvila in njeni državljani, ki uživajo visok standard, zdaj branijo obstoječe stanje.

Premier je prepričan, da Slovenija ni bila ovira v pogajalskem procesu Hrvaške z Evropsko unijo, Hrvaška pa je po njegovem mnenju odprla vsa poglavja, kjer je izpolnila pogoje za odprtje. Ključno je to, da se je Hrvaška pogajanj resno lotila šele po parlamentarnih volitvah in obenem izgubljala čas s pogajanji o zaščitni ekološko-ribolovni coni, je zatrdil.

O odmevni ponovni aretaciji le na kratko
Odzval se je na trenutno dogajanje, čeprav o ponovni aretaciji predsednika uprave SCT-ja Ivana Zidarja ni želel podrobno govoriti. Zagotovil je, da je za to izvedel šele danes iz medijev, in poudaril, da je vedno verjel, da v Sloveniji ni nedotakljivih in da smo pred zakonom vsi enaki.

Janša upa, da se nesoglasja s Türkom rešijo
V nadaljevanju se je dotaknil tudi zadnjih nesoglasij s predsednikom države Danilom Türkom. Premier upa, da se bodo nesoglasja med vlado in Türkom glede podpisa odloka o imenovanju novih veleposlanikov rešila tako, da ne bo prizadeta niti kredibilnost kandidatov za veleposlanike niti ugled Slovenije v tujini.

Z napovedjo predsednika države, da pred parlamentarnimi volitvami ne bo podpisal odlokov o imenovanju novih veleposlanikov, je po mnenju Janše nastala določena zadrega. Poudaril je namreč, da Slovenija v domače spore spet vpleta druge države, kar ji pri ugledu v tujini ne koristi. Predsednik države po ustavi res podpiše odlok o imenovanju veleposlanikov, vendar šele potem, ko je izpeljana predhodna procedura, pravi Janša. Dodal je, da po njegovem mnenju ni nobenega primera, ki bi bil tako daleč, "da bi predsednik to že imel na mizi in bi o tem govoril."

Po njegovih besedah je v parlamentu zdaj sprememba zakona o zunanjih zadevah, kjer je predlagan amandma opozicije, da se na veleposlaniška mesta imenuje le karierne diplomate. "Osebno ta amandma podpiram, tudi vlada ga podpira, in mislim, da bo izglasovan, tako da pomisleki o političnem kadrovanju po mojem mnenju odpadejo," je zatrdil Janša.

"Sodniki so udarili mimo"
Seveda je beseda tekla tudi o torkovi ponovni stavki sodnikov. Premier meni, da ima sodna veja oblasti pri nas nižji ugled od vojske, policije in tudi političnih strank. Dvomi, da si sodniki z napovedjo stavke zvišujejo ugled. "Tukaj so udarili mimo in bi jih tudi javno pozval, da razmislijo o takšnih korakih," je dodal.

Janša je prepričan, da je vlada v tem mandatu veliko naredila za to, da so se materialne razmere za delo sodstva izboljšale. Številnim sodiščem so po njegovih besedah rešili prostorske težave, obnovili stavbe, sodne dvorane, pomagali z nabavo informacijskih sredstev.

Opozoril pa je, da vlada ni odgovorna za neposredno učinkovitost sodišč, saj ne more predpisati, naj sodnik v enem dnevu reši deset stvari. "Lahko zgolj primerjamo in vidimo, da enako število sodnikov v drugih državah reši več pirmerov. Zdaj, ali je to tisto, kar bi morda moralo motivirati sodnike, ali ne, ne vem. Tudi, kar se tiče plač," je razložil.

Sodniki v Sloveniji po njegovem mnenju niso bili nikoli bolje plačani, kot so zdaj, in nikoli niso stavkali. Torej je zelo pomembno vprašanje, zakaj, je menil premier. Sam ne pozna ustavne odločbe, ki bi neposredno rekla, da mora biti sodnik plačan tako kot poslanec. Poslanci so voljeni za štiri leta in nimajo dosmrtnih mandatov, sodniki pa jih imajo, je poudaril.