Ustavno sodišče je v petek sporočilo, da v trenutni sestavi ni mogoče sprejeti vsebinske odločitve glede skladnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija z ustavo. Ker se odločitev torej odmika v nedoločljivo prihodnost, je sklenilo, da preneha veljati sklep o začasnem zadržanju dela novele. Ta je onemogočal konstituiranje novih upravljavskih organov, obenem pa so javni radio in televizijo vodili vršilci dolžnosti direktorjev. Sklep je že objavljen v uradnem listu, kar pomeni, da se mora novi svet zavoda konstituirati najpozneje v sedmih dneh. Svetniki so sicer imenovani že nekaj časa, saj ustavno sodišče ni zadržalo dela novele, ki je določala njihovo izvolitev.

"Petkova odločitev ustavnega sodišča o odpravi zadržanja dela novele zakona o RTV-ju pomeni začetek depolitizacije javnega servisa in uveljavitev volje državljanov in državljank, izražene na novembrskem referendumu," je na novinarski konferenci dejala Helena Milinković, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov na RTV Slovenija ter predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora. Sodišče je po našem mnenju s svojo odločitvijo prepoznalo pomen javnega RTV-ja za uveljavljanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti in svobode govora zaposlenih ter demokracije v tej državi.

"Sodišče je po našem mnenju s svojo odločitvijo tudi prepoznalo pomen javnega RTV-ja za uveljavljanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti in svobode govora zaposlenih ter demokracije v tej državi," je dejala Helena Milinković. "Pričakujemo, da se bo novi svet RTV-ja sešel čim prej in začel trdo delo. Za nikogar urejanje razmer na RTV-ju ne bo lahka naloga. Trenutno vodstvo namreč za seboj pušča pogorišče in veliko škodo – ne samo finančno, ampak tudi kadrovsko. Uničevati je lažje kot graditi, a zaposleni in zaposlene, stavkajoči, smo tudi v najtežjih razmerah pokazali in dokazali, da je za nas na prvem mestu odgovornost do javnosti, profesionalnost in resnica," je poudarila.

"V zadnjem letu in pol smo slišali veliko laži, zavajanj in manipulacij. Mnogi med nami so v tem času obupali ali se zlomili pod pritiski, a večina nas je zdržala," je še dejala predsednica koordinacije sindikatov in dodala, da je prepričana, da lahko zaposlenim in javnosti v sodelovanju z novim vodstvom uspe zgraditi "kredibilen in skupen javni servis, ki deluje v interesu vseh".

Pogajalska skupina napredek pričakuje še pred poletjem

Odločitev ustavnega sodišča je po besedah predsednice Sindikata novinarjev Slovenije in vodje pogajalske skupine stavkovnega odbora Alenke Potočnik "prižgala zeleno luč, da bomo morda vendarle dobili pogajalce, s katerimi bomo lahko sklenili stavkovni sporazum, razrešili stavkovne zahteve in dejansko izboljšali javni RTV".

Dosedanji pogajalci so po njenih besedah ugotovitve in opozorila zaposlenih in sindikata minimalizirali. "Nikoli ni prišlo do ukrepanja ali izboljšanja procesov v hiši, čeprav so bili kršeni notranji akti, občasno tudi zakonodaja," je dejala in izrazila pričakovanja, da bo v naslednjem krogu pogajanj z novo pogajalsko skupino "prinesel napredek še pred poletjem". Napovedala je, da bo stavkovni odbor do nove uprave prišel s konkretnimi zahtevami in tudi predlogi rešitev.

Pajek: Po koncu "nočne more" pravi izzivi šele prihajajo

"V zadnjem letu je preveč ljudi bilo tiho. Bilo je preveč izjav, da ne moremo storiti nič, bilo je preveč pravnih manevrov, ki niso služili pravici. Za vse nas, ki nismo bili tiho, je bilo neznansko težko ohraniti jasen in miren pogled," je dejal Robert Pajek, programski svetnik in predsednik sveta delavcev.

"Nočna mora, ki smo jo živeli zadnje leto, nas je spremenila. Svobodno novinarstvo ni samoumevno in delavsko soupravljanje je ostalo samo še črka na listu papirja. Navidezno demokratične vlade spodkopavajo neodvisnost pravnega sistema, omejujejo svobodo novinarjev in vsakršno nasprotovanje prikazujejo kot izdajo," je opozoril.

"Danes lahko rečem, da se zbujam iz nočne more in za nas pravi izzivi šele prihajajo. Ne glede na vse bo svet delavcev še naprej gledal pod prste tudi novi upravi in opozarjal na napake in hkrati kot organ soupravljanja aktivno sodeloval pri postavljanju novega in predvsem svobodnega RTV-ja," je poudaril Pajek.

Svet RTV Slovenija za čimprejšnji sklic prve seje

Člani novega sveta RTV Slovenija so pozvali Graha Whatmougha k čimprejšnjemu sklicu prve seje sveta RTV Slovenija. Predlagajo naslednji ponedeljek. Hkrati pozivajo, naj do polnega delovanja novega sveta RTV Slovenija ne sprejema nobene odločitve, ki ni nujna ali bi lahko imela dolgoročne posledice za delovanje in poslovanje RTV Slovenija. Izjavo je podpisalo 11 članov novega sveta. Člani sveta sporočajo, da so pripravljeni prevzeti naloge "Člani sveta RTV Slovenija smo od imenovanja pozorno spremljali dogajanje v osrednjem slovenskem javnem mediju, ki je tudi največja slovenska kulturna ustanova. Naše prve naloge bodo usmerjene v prihodnost, v zagotavljanje najvišjih standardov v programih in storitvah javne radiotelevizije," obljubljajo.

Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, zdaj izvoljena predstavnica sveta delavcev v novem svetu RTV-ja, je dejala da so z novimi člani v zadnjih dneh že v stiku. "Ne glede na to, da prihajamo iz res različnih okolij, da imamo različna predznanja, poglede in vrednote, lahko z velikim zadovoljstvom povem, da smo našli že v marsičem skupni jezik," je dejala.

"Moje osebne prioritete bodo, poleg priprave novega statuta, razpisa za novo vodstvo RTV-ja in priprave programskih standardov, da poskusimo v najkrajšem mogočem času spodbuditi pripravo rebalansa programsko-poslovnega načrta. Ker bi si resnično želela, in mislim, da si javnost to zasluži, da bi morda že z jesensko shemo, če bo to le mogoče, videli kakšno od tako brutalno ukinjenih oddaj," je napovedala. "Vsi bi si želeli, da bi se to dogajalo že čez noč, a žal tako ne bo šlo, še posebej zato, ker se bomo držali vseh pravil," je poudarila.

Ob tem je izrazila željo, da v. d. generalnega direktorja ne bi zavlačeval z izvršitvijo svojih nalog in da bo sejo sveta RTV-ja sklical prej, kakor zadnji dan zakonskega roka, ki mu je na voljo.

Po odločitvi sodišča odprta pot za razvoj profesionalnega javnega servisa

Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je na novinarski konferenci dejala, da se je vztrajanje končno obrestovalo. "Bilo je težko, predvsem pa predolgo obdobje mrcvarjenja, tudi na zelo osebnih ravneh," je opozorila in dodala, da bi se bilo mnogokrat lažje umakniti kot delati tisto, kar je prav. "Stati za novinarstvo je v tem primeru pomenilo tudi biti ali ne biti novinar – šlo je za čisto temeljno eksistencialno vprašanje," je dejala.

"V resnici ne gre za zmago ali poraz, kvečjemu za dobljeno etapo – pred nami je zdaj končno izhod iz nujnega, neznosnega, nevzdržnega, nesprejemljivega. Velika škoda je bila narejena ob strmoglavljenju standardov, verodostojnosti, integritete, gledanosti, zaupanja. Pred vami in vsemi nami se tako nakazuje priložnost, da delamo profesionalno in odgovorno in upravičimo zaupanje vseh tistih, ki so že preklopili ali izklopili program Televizije Slovenija, a hkrati še vedno upali na svoj javnI RTV Slovenija," je dejala.

Odločitev ustavnega sodišča je v imenu Pravne mreže za varstvo demokracije pozdravila tudi Katarina Brvar Strnad. "Verjamemo namreč, da je s tem odprta pot za razvoj bolj profesionalnega in pluralnega RTV-ja, za kar smo tudi vlagali vse znanje, čas in podporo," je dejala.

Natalija Gorščak, nezakonito odstavljena direktorica Televizije, je ob tem dejala, da kljub vsemu "k sreči še vedno živimo v državi, v kateri se na sodišču doseže pravica in v kateri je javnost tako ozaveščena, da gre na referendum in glasuje 'za'".

Zaposleni: Odločitev sodišča trenutek, ko lahko svobodneje zadihamo

Televizijska novinarka Maša Tomažin Hladen je v imenu aktiva informativnega programa dejala, da sta za zaposlenimi na RTV-ju "dve leti opozarjanj navznoter in na zunaj". "Še zdaj težko verjamemo, da smo bili kljub vztrajnosti tako rekoč prezrti – a ne pri vseh," je dejala in se zahvalila vsem, ki so prizadevanja zaposlenih podpirali. "Spoštovana javnost, mi dobro vemo, brez vas ni nas," je dejala. "Vemo, da so pričakovanja ogromna. Vemo, da je pred nami veliko dela. Obljubljamo, da se bomo potrudili in skušali povrniti zaupanje v javni medij, ki je temelj demokratičnih družb," je še poudarila Tomažin Hladen.

Novinar spletnega portala Mitja Lisjak je v imenu aktiva MMC-ja dejal, da je položaj celotnega zavoda in vseh zaposlenih v zadnjih dveh letih postal zgodba, ki presega RTV in njegove zaposlene ter ponazarja šibkost demokracije v tej državi. "Ponazarja, da lahko peščica ljudi z aparatom ene politične stranke za seboj poniža tako veliko institucijo, kot je RTV, in to kljub neprestanemu in aktivnemu odporu zaposlenih, javnosti, tudi dela politike, celo vladajoče," je dejal. Opozoril je, da je v. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough na položaj prišel nezakonito, z njega pa je usodno preoblikoval RTV, "v posmeh javnosti, zaposlenim in poslanstvu zavoda". "Odgovoren je tudi za nezakonito razrešitev Natalije Gorščak z mesta direktorice javne televizije in imenovanje nekdanjega PR-ovca prejšnje vlade Uroša Urbanije. Obe nezakonitosti sta kot taki sodno prepoznani," je spomnil.

Sorodna novica Ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV Slovenija

Opozoril je, da je bila sodba glede Natalije Gorščak končana šele po preteku njenega mandata, ustavno sodišče je s petmesečnim zadržanjem novega zakona o RTV-ju še poglobilo krizo na zavodu. "Kdo vse nosi odgovornost za to stanje? Naše mnenje je, da gotovo ne samo neposredni izvajalci strankarizacije RTV-ja, ampak tudi pristojne oblasti, ki obstajajo ravno zato, da ljudi in sisteme branijo pred tovrstnim plenjenjem," je dejal novinar MMC-ja. Ob tem je opozoril, da pisarna odgovornega urednika MMC-ja še vedno ostaja prazna, saj spletni portal nima ne odgovornega urednika ne operativnega urednika uredništva.

Radijski novinar Gašper Andrinek je v imenu aktiva Radia Slovenija dejal, da bosta novi svet in nato vodstvo RTV-ja na novo vzpostavila "porušeno novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo". Ob tem je trenutnemu vodstvu očital odločitve, ki so pripeljale do padca kakovosti, profesionalnosti gledanosti oz. branosti. "Odprava zadržanja je zgolj trenutek, ko lahko svobodneje zadihamo," je ob tem poudaril Andrinek in dodal, da mora ne glede na končni rezultat ustavne presoje ustanovitelj razmišljati o sistemskih rešitvah in pripraviti celostno prenovo zakona o RTV Slovenija, da bo RTV v prihodnosti lahko sledil smernicam sodobnih evropskih javnih servisov.

"Nezakonito in nekompetentno vodstvo RTV Slovenija je v zadnjih dveh letih povzročilo težko popravljivo škodo, predvsem Televiziji Slovenija in MMC-ju, razpoke pa se kažejo povsod. Prihaja čas, ko bodo iz omar, fasciklov, predalov in računalnikov padali novi dokazi o neodgovornem programskem, kadrovskem in finančnem zlorabljanju RTV-ja. Za škodo, ki so jo povzročili, bi morali krivci odgovarjati," je poudaril Andrinek.

MVK ne bo obravnaval predlogov za razrešitev članov programskega sveta

Zadnje spremembe so vplivale tudi na delo parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK), ki je zato preklicala štiri že sklicane junijske seje. Predlogi sklepov so predvideli razrešitev in prenehanje mandatov devetih članov programskega sveta RTV Slovenija, ki jih je imenoval državni zbor, in sicer Slavka Kmetiča, Alojzija Bogataja, Leona Oblaka, Ivana Štuheca, Žige Kušarja, Alenke Gotar, Andreja Prebila, Jelke Stergel in Roka Hodeja.

Očitali so jim, da so glasovali za nezakonit sklep o imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha januarja 2021 in nato njegovo vnovično imenovanje marca 2022. Prav tako so jim očitali opustitev dolžnosti za odpravo nezakonitosti pri razrešitvi direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, saj niso glasovali ali predlagali nobenega ukrepa za odpravo nezakonitosti.

Pritožba na Evropskem sodišču za človekove pravice

Medtem pa sta pobudnik ocene ustavnosti zakona, predsednik zdajšnjega programskega sveta Peter Gregorčič, in avtor pobude Matej Avbelj, sporočila, da sta pripravila pritožbo in jo poslala na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Odprava začasnega zadržanja po oceni pobudnikov pomeni "nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru, saj je sodišče zadržanje odpravilo, ne da bi kakor koli zaščitilo pravni položaj pobudnikov". Navedla sta, da je ustavno sodišče v svojem sklepu "zavzelo jasno stališče, da sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času". Po njunem mnenju to skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva "nedvomno pomeni, da so z izdajo tega sklepa v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva".

V pritožbi še navajata, da je ustavno sodišče s tem sklepom zaščitilo državno oblast proti posameznikom, "kar je v grobem nasprotju s samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic".

Pobudniki ustavne presoje že ves čas trdijo, da je bil pri sprejetju novele zakona o RTV-ju zlorabljen zakonodajni postopek, prav tako jih je zmotilo prenehanje mandatov članom programskega in nadzornega sveta ter vodstva RTV Slovenija. Novela je sicer prestala referendumsko presojo.