Sveta obeh policijskih sindikatov, Policijskega sindikata Slovenije (PSS) in Sindikata policistov Slovenije (SPS), sta namreč sprejela sklep o napovedi stavke zaradi kršitve stavkovnega sporazuma in tudi drugih neizpolnjenih zavez vlade do zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve, je povedal predsednik PSS-ja Radivoj Uroševič.

Začetek stavke so napovedali za 12. februar, čeprav še vedno upajo, da se ji bodo lahko izognili. Predsednik SPS-ja Kristjan Mlekuš pričakuje, da bo "vlada imela toliko razuma", da se do začetka stavke v pogajalskem procesu njihove stavkovne zahteve uredijo. Stavke si po njegovih besedah ne želijo, vendar so zaradi vladnih kršitev stavkovnega sporazuma vanjo prisiljeni.

Uroševič od vlade pričakuje, da bo izpolnila njihove zahteve. Če vlada njihovim zahtevam ne bo prisluhnila oziroma se z njimi ne bo začela pogajati, pa od ministrstva za notranje zadeve in vodstva policije pričakujejo, da bodo do začetka izvajanja stavkovnih dejavnosti predpisali minimum, ki ga bodo policisti zagotavljali v času stavke.

Stavka bo sicer po njegovih besedah potekala zelo podobno kot v preteklih letih. Tako bodo izvajali vse naloge, ki jih po zakonu morajo, in bodo ves čas skrbeli za varnost državljanov in z nobenim od stavkovnih ukrepov ne bodo ogrožali varnostnih razmer v državi, je zagotovil Uroševič. "Prav tako bomo vse dejavnosti, uperjene proti vladi, izvajali proti vladi, ne pa proti državljanom," je še dodal.

Vzroki za stavko v stavkovnem sporazumu
Stavkovne zahteve obeh policijskih sindikatov se med drugim vežejo na lani podpisan stavkovni sporazum. Med devetimi postavljenimi stavkovnimi zahtevami je na prvem mestu vzpostavitev razmerij med delovnimi mesti znotraj plačne podskupine C3, ki so bila dogovorjena z lanskim stavkovnim sporazumom, pri čemer naj se upošteva nova uvrstitev orientacijskega delovnega mesta v letos podpisanem aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor.

Vlada je po Mlekuševih besedah kršila stavkovni sporazum, ki jasno določa, da brez soglasja reprezentativnih sindikatov policistov vanj ne bo posegala. Po njegovih besedah so se namreč porušila razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom.

Tako so nekatera delovna mesta zaradi podpisa aneksa uvrščena nižje od orientacijskega delovnega mesta, delovna mesta policistov pa so zdaj izenačena z orientacijskim delovnim mestom, medtem ko so bila prej višja za dva plačna razreda.

Policisti hočejo denarna nadomestila
Policisti prav tako zahtevajo izplačilo posebne nagrade policistom za vsako leto opravljenega dela, nadomestilo za dolžnost ukrepanja ob vsakem času v višini 120 evrov bruto na mesec oziroma 11,5 odstotka vrednosti orientacijskega delovnega mesta policista oziroma kriminalista, ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah v višini 60 evrov bruto na mesec, odpravo anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov ter ureditev pravic kariernega policista v tarifnem delu kolektivne pogodbe za policiste.

Med zahtevami so še presistemizacija strokovno-tehničnih delovnih mest v policiji in odprava vseh drugih anomalij. Zahtevajo tudi drugačno ureditev premakljivega delovnega časa in obvezne prisotnosti javnih uslužbencev v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi ter določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

Če bi vlada ugodila vsem njihovim zahtevam, bi to vsakemu policistu prineslo približno tisoč dodatnih evrov na leto, je pojasnil Uroševič.

Notranja ministrica razume policiste
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ob napovedi stavke policistov dejala, da razume njihovo stališče, da vsa delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb niso samodejno primerljiva s policisti. Če bo prišlo do stavke policistov, pa pričakuje, da bo zakonita in dostojna.

Ponovila je svoje besede, ki jih je izrekla ob že prejšnji napovedi stavke policistov, in sicer da je stavka legitimno sredstvo. "Seveda se bo treba tudi tokrat znotraj vlade pogovoriti o zahtevah, tudi zakaj je dejansko do te stavke prišlo, čeprav se je v zadnjih letih znatno izboljšal položaj policista in smo zagotovili proračunska sredstva za nemoteno delo policije," je dodala. Stavkovnih zahtev pa še ni želela ocenjevati.

Zadovoljstvo policistov narašča
Generalni direktor policije Marjan Fank je dejal, da policiste podpira vedno, če so njihove zahteve legitimne in utemeljene. Ob tem pa je opozoril, da zadnja anketa med policisti po dolgih letih nihanj in slabih rezultatov kaže, da zadovoljstvo zaposlenih v policiji končno narašča na področju razmer in tudi vrednotenja njihovega dela. Ob tem pa je priznal, da se zahteve policistov nanašajo bolj na uravnoteženje znotraj javnega sektorja, torej na umeščanje policijskega poklica in zahtevnosti v primerjavi z drugimi v javnem sektorju.