V uredništvu oddaje Koda so primerjali, kakšne so bile možnosti za pridobitev stanovanjskega posojila partnerjev s povprečno slovensko plačo in dvema mladoletnima otrokoma pred uvedbo ukrepa in kakšne so po letošnjem 1. novembru, ko je ukrep postal zavezujoč.

Poglejmo konkreten primer: štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo, ki trenutno znaša 1.114 evrov neto. Vsak od staršev prijavi enega vzdrževanega družinskega člana. Že do zdaj je veljalo, da mora posojilojemalcu po plačilu obroka na mesec ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, kar je 674 evrov. Tako je vsakemu od staršev ostalo 440 evrov za plačilo obroka. Za tolikšno mesečno obveznost sta lahko dobila vsak po dobrih 111.000 evrov posojila, skupaj torej dobrih 222.000. Tako je bilo do 1. novembra.

Kako je po novem? Od neto povprečne slovenske plače vsakega starša posebej moramo odšteti 76 odstotkov bruto minimalne plače, ki bo od januarja višja (940,58 evrov), torej 715 evrov. Ob tem moramo dobljenemu znesku prišteti po 237 evrov za vsakega otroka. Vsak od staršev se lahko zadolži za slabih 162 evrov na mesec. Glede na vplačani znesek lahko torej ob 30-letni izplačilni dobi dobita po največ dobrih 40.000 evrov posojila s spremenljivo obrestno mero. Skupaj dobrih 80.000 evrov. Po drugi strani naj bi banke po napovedih pri izračunu posojila po novem upoštevale tudi druge prihodke, torej dodatke za prevoz in malico, regres in božičnico. Če bo res tako, bodo izračuni po novem veliko bolj podobni tistim pred zaostritvijo pogojev, kot se je sprva zdelo. "Ne govorimo več o neto plači, ki jo prejme posameznik, temveč bodo banke upoštevale tudi povračilo potnih stroškov, stroškov za prehrano, regres, trinajsto plačo. To pa pomeni, da ni vse tako, kot je bilo v zadnjih dnevih prikazano," je pojasnila finančna svetovalka Ana Vezovišek.

Nova pravila pri potrošniških posojilih

Vrednost potrošniških posojil se je lani povečala za skoraj 12 odstotkov in njihov obseg je avgusta dosegel 2,9 milijarde evrov, kar je po podatkih Banke Slovenije le še odstotek in pol pod predkrizno ravnijo. Ker je od priporočil, ki jih je novembra lani dala Banke Slovenije, odstopala kar četrtina zneskov vseh odobrenih potrošniških posojil, se je državni regulator odločil, da priporočila spremeni v zavezujoč ukrep. Ta na področju potrošniških posojil uvaja dve novi omejitvi: ročnost bo lahko največ sedem let, višina obroka pa bo odvisna od razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom posojilojemalca.

Kaj to pomeni za komitente? Posameznikom, ki zaslužijo do dvakratnika minimalne bruto plače (1773,26 evra), bo banka lahko dala posojilo v višini največ 50 odstotkov njihovega mesečnega prihodka. Če je prihodek višji od dvakratnika minimalne bruto plače, pa se znesek nad dvakratnikom lahko obremeni do največ 67 odstotkov. Podobno kot pri najemu stanovanjskih posojil mora posojilojemalcu po plačilu obroka ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače, ki bo naslednje leto znašala 715 evrov. Če ima posojilojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji: v primeru dvostarševske družine 237 evrov na otroka, v primeru enostarševske pa 310 evrov na otroka.

Strožji pogoji kreditiranja bodo spodbudili črni trg

Na Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da kar 57 odstotkov upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo več dobiti potrošniškega posojila. Posojilno nesposobnih bo po podatkih Združenja bank vsaj 20 odstotkov zaposlenih, ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo ali sopreživljajo enega otroka. "Ljudje z nižjimi prihodki bodo primorani posegati po obročnih odplačevanjih pri trgovcih, lizingih in limitih. Marsikaj bi se rešilo, če bi banke dajale namenska posojila," je prepričana Vezoviškova. Pravnik Peter Merc pa opozarja, da bo stroga omejitev zadolževanja spodbudila črni trg: "Ljudje bodo posojila jemali pri podjetjih, ki jih ponujajo z oderuškimi obrestmi."

Mladi menijo, da bodo zaradi strožjih pogojev za zadolževanje še težje prišli do stanovanja. Na Trgovinski zbornici Slovenije so prepričani, da se bo omejevanje dostopnosti posojil hitro poznalo pri porabi, predvsem pri nakupu trajnejših dobrin, kot so stanovanjska oprema, gradbeni material in tehnika.

Da Banka Slovenije ni socialna ustanova in je morala ukrepati ob občutnem povečanju za banke donosnejših potrošniških posojil, je prepričan ekonomist Jože P. Damjan. Ekonomist Dušan Mramor je do ukrepa Banke Slovenije bolj zadržan: "Menim, da je verjetno v tem trenutku nekoliko pretiran, ne toliko z vidika, kakšen vpliv bo imel na obseg kreditiranja, ampak z vidika tega, kaj s tem sporoča. Če se ohlaja gospodarstvo, lahko to zelo vpliva na percepcijo ljudi o tem, v kakšni situaciji smo." Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj pa napovedujejo le majhen vpliv težjega dostopa do posojil na makroekonomsko sliko.

Bo ukrep Banke Slovenije pomembno vplival na trg nepremičnin?

Iz nekaterih nepremičninskih agencij poročajo, da stranke zaradi zaostritve pogojev za pridobitev posojila že odstopajo od pogodb. "Po nekaterih izračunih več kot 300 000 ljudi nima možnosti najeti hipotekarnega posojila, kar bo vplivalo na trg, in to ne le na trg nepremičnin, ampak tudi na splošno nezadovoljstvo ljudi, ki so v negotovosti," opaža Stanka Solar, direktorica nepremičninske agencije Stan. Sogovornica ugotavlja, da več kot 60 odstotkov kupcev nakup nepremičnin financira z bančnim posojilom, zato pričakuje, da bo ukrep Banke Slovenije še poglobil ohlajanje trga nepremičnin.

Na Zbornici za poslovanje z nepremičninami ukrepa Banke Slovenije ne povezujejo s stanovanjsko problematiko, medtem ko na Mladinskem svetu Slovenije opozarjajo, da omejevanje zadolževanja pomeni dodatno oviro pri reševanju stanovanjskega vprašanja mladih. "Veliko mladih si je že prej težko privoščilo posojila, zdaj se jim te možnosti še zmanjšujejo," izpostavlja predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna.

Na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so pripravili predlog stanovanjskega zakona, še nimajo ocene o tem, ali bodo nove omejitve za pridobitev posojil vplivale tudi na državna poroštva, ki jih predvideva zakon. Morda pa bi lahko zgledovali po državah, kot so Avstrija, Nemčija, Danska in Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.