"Če bodo podani oziroma ugotovljeni znaki prekrška, se lahko uvede tudi prekrškovni postopek," je na novinarski konferenci o odločitvi komisije (KPK) dejal njen predsednik Boris Štefanec. Odločitev o tem bo znana v naslednjih dneh. Štefanec je povedal še, da bo s tem postopek na KPK-ju končan, ima pa Bratuškova po njegovih besedah možnost sprožitve upravnega spora zoper ugotovitve komisije. Po poročanju TV Slovenija je zagovornik Bratuškov že napovedal vložitev upravnega spora.

KPK je danes popoldne, malo po tem, ko je Bratuškova naznanila, da odstopa od kandidature za evropsko komisarko, sporočil, da je v postopku njenega imenovanja za kandidatko za evropsko komisarko zaznal nasprotje interesov. Bratuškova bi se po mnenju KPK-ja na seji vlade 31. julija morala izločiti iz omenjenega postopka ali pa bi morala o tem pisno obvestiti KPK in do njegove odločitve nehati sodelovati v zadevi.
Ker tega ni storila, je po mnenju komisije ravnala v nasprotju z določbami protikorupcijske zakonodaje o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. "Ni sporno dejstvo, da je predsednica vlade predlagala sama sebe za kandidatko, sporno je to, da je o tem tudi odločala," so še zapisali.

Na komisiji so ob tem navedli, da imajo v zvezi s to zadevo odprtih še več postopkov, tako glede nasprotja interesov kot tudi glede ugotavljanja znakov korupcije in znakov ravnanja v nasprotju z integriteto oziroma pričakovanim delovanjem.

Tudi Möderndorfer za javnost magnetograma
Vodja poslancev ZaAB-a Jani Möderndorfer je danes napovedal, da bo mandatno-volilni komisiji DZ-ja predlagal seznanitev z magnetogramom sporne seje vlade, ki ima oznako tajnosti. Presenečen je namreč nad ugotovitvami KPK-ja glede Bratuškove in meni, da so na KPK-ju "brali nekaj, za kar jaz ne vem, da bi bilo". Sam je namreč seznanjen s tem, da vlada o seznamu sploh ni glasovala, zato ga zanima, kakšen magnetogram ima KPK.

Poleg tega se Möderndorferju zdi "zanimivo" mnenje KPK-ja, da je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi. Poslanci namreč, kot je spomnil, velikokrat odločajo sami o sebi.

Poslanec SDS-a Anže Logar je ocenil, da je zanimivo sosledje dogodkov, torej da je KPK v primeru Bratuškove potrdil obstoj nasprotja interesov prav na dan, ko je Bratuškova odstopila od komisarske kandidature. Poleg tega se Logar sprašuje, kakšen vpliv bo mnenje KPK-ja imelo na poslansko funkcijo Bratuškove, ki je "večkrat poudarjala, da v teh primerih ve, kaj ji je storiti".

Poslanec ZL-ja Franc Trček meni, da se je že vedelo, da je bila Bratuškova "v konfliktu interesov in je delala po navodilih Bruslja". Vlado je ob tem pozval, naj novega kandidata izbere pregledno. Ali naj Bratuškova zdaj ostane poslanka DZ-ja, je po mnenju Trčka stvar za premislek in razpravo, pri čemer pa mora najprej svoje stališče dati pravosodna veja oblasti. Se pa Trčku vseeno zdi, da bomo dobili še "zgodbo Alenka Bratušek", ki da bo zasedala preveč medijskega prostora v primerjavi z bolj bistvenim vprašanjem za Slovenijo.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je dejal, da je KPK zdaj dokončno potrdil to, da je že zaslišanje Bratuškove v Bruslju pokazalo, da njena kandidatura nikoli ni temeljila na strokovnosti, pač pa zlasti na političnem kupčkanju.

Transparency International Slovenia je v odzivu na ugotovitve KPK-ja poudaril potrebo po sistemski ureditvi področja predlaganja in potrjevanja kandidatov za evropskega komisarja. "V oči bode pomanjkanje postopkovnih pravil, nedorečeni in netransparentni postopki, ki bi morali biti urejeni že pred mnogo leti," je poudaril generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Doria.