Komisija za preprečevanje korupcije je postopek sprožila na lastno pobudo. "Dokler obravnava konkretne zadeve ni zaključena, vam dodatnih informacij ne moremo posredovati," so še zapisali v KPK-ju.

Ugotavljali naj bi domnevne kršitve 37. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki navaja, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali mogoče nasprotje interesov in da mora storiti vse, da se mu izogne.

Uradna oseba svoje funkcije ali službe namreč ne sme uporabiti, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

Predlog treh komisarskih kandidatov
Vlada, ki opravlja tekoče posle, se je namreč prejšnji teden seznanila s predlogom premierke v odhodu Alenke Bratušek, da v Bruselj pošlje seznam kandidatov za evropskega komisarja, na katerem so predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, evropska poslanka SD-ja Tanja Fajon ter Alenka Bratušek.

"Ne gre za zasebni interes"
Iz kabineta predsednice vlade so za MMC sporočili, da so seznanjeni s postopkom KPK-ja, a so prepričani, da je bilo vse izpeljano ustrezno in korektno. Pravijo tudi, da v tem primeru ne gre za kršitev 37. člena, ki pravi, da uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

"Komisarsko mesto je namreč politična funkcija in ne gre za zasebni interes. Za vse kandidate je tudi bilo ugotovljeno, da ustrezajo pogojem za imenovanje na komisarsko funkcijo. Seznam kandidatov je nastal na podlagi predlogov vladnih strank, pri čemer je bil upoštevan tudi predlog stranke novega najverjetnejšega mandatarja gospoda Cerarja, ki je predlagal gospoda Janeza Potočnika. Gospod Potočnik je svoje soglasje žal umaknil, ostali trije kandidati pa so s kandidaturo soglašali in tako je tudi nastal seznam treh kandidatov."

Ob tem so izpostavili tudi, da je seznam le slovenski predlog in ne pomeni neposrednega imenovanja na določeno funkcijo. Navsezadnje evropske komisarje v končni fazi potrjuje Evropski parlament. "Če gremo še dalje: tudi v Državnem zboru poslanec glasuje sam zase pri odločanju o mandatarju ali ministru in na ta način neposredno vpliva na svojo izvolitev na določeno funkcijo, o čemer pa v primeru imenovanja kandidatov za komisarja ne moremo govoriti, saj gre, kot že omenjeno, le za predlog," so še zapisali v kabinetu premierke.

Kdo je sploh predlagal premierko?
Nasprotno pa menijo v Društu Integriteta - Transparency International Slovenia. Po njihovih besedah je v tem primeru z vidika integritete sporno že to, da javnost nima ne konkretnih informacij in ne korektnih obrazložitev vlade, kdo in po katerem postopku je sploh predlagal premierko Alenko Bratušek in ostale kandidate, kdo vse je o tem odločal in kakšen vpliv je sama premierka imela na končno odločitev. Šele na podlagi tega bi lahko javnost korektno presojala, ali je bil postopek v celoti zakonit in etičen, dodajajo.

Zaplet na vladi
S predlogom vlade za slovenske komisarje se sicer ni strinjal dozdajšnji notranji minister v odhodu Gregor Virant in je sejo predčasno zapustil. "Zanimivo je, da je ta vlada rekla, da v času opravljanja tekočih poslov ne bo nič kadrovala. Zdaj pa na koncu kadrujejo na tak sramoten način," je bil oster Virant. Karla Erjavca na seji vlade ni bilo.

STA je preteklo sredo, sklicujoč se na neimenovane diplomatske vire v Bruslju, navedel, da si prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker kot komisarsko kandidatko iz Slovenije želi prav Alenko Bratušek.