Pri nekaterih delodajalcih bo organizacija dela na solidarnostno delovno soboto skorajda nemogoča. Tak primer so trgovine, ki delajo od ponedeljka do sobote. Dogovorijo se sicer lahko za delo v nedeljo, je za Radio Slovenija razložila strokovnjakinja delovnega prava Nina Scortegagna Kavčnik.

"Vendar trgovina v nedeljo vseeno ne bo mogla biti odprta, ker jim to preprečuje zakon o trgovini. Delavci bodo tako teoretično lahko prišli v službo na nedeljo, ampak bomo morali delati nekaj drugega, morda inventuro," je pojasnila.

Delodajalec za solidarnostno soboto ne sme določiti prazničnega dne – delavci so na praznik upravičeni do višje plače, in v tem primeru bi bili prikrajšani.

Sorodna novica Vsak zaposleni bo s sobotnim delom prispeval okoli 68 evrov

Ali lahko delodajalec delovno soboto organizira brez soglasja delavca? Kaj se zgodi, če delavec zavrne delo? "Jaz mislim, da delodajalec ne more delavca prisiliti, da bo na ta dan delal, in menim, da je to izbira delavca," meni Scortegagna Kavčnik.

Lahko se odločijo za polni osemurni delovnik, lahko za manj ali pa več. Glede nadur pa: "Stališče je, da na ta dan, čeprav delavec opravlja delo preko polnega oziroma dogovorjenega časa, prejme plačo brez dodatka za nadurno delo," je dejala pravnica. Plača na solidarnostno soboto se obračuna za toliko ur, kot bo delavec delal – povrniti mu je treba strošek prevoza in malice.

Delodajalce med drugim zanima tudi, ali mora delavec, ki na solidarnostno soboto ne bo delal, ker se bo tako odločil, izrabiti dopust? Scortegagna Kavčnik odgovarja da ne, ker to ni reden dan delavca. Delodajalci sprašujejo tudi, ali lahko delavec zahteva, da organizira delo na solidarnostno soboto? Tudi tu je odgovor ne.

Samostojni podjetniki medtem nimajo izbire – plačati bodo morali obvezni solidarnostni prispevek.