Udeleženci vseh dozdajšnjih protestov so podali štiri pritožbe, ki se nanašajo na uporabo sile na demonstracijah oziroma shodih. "Tri so se nanašale na protest v Mariboru in ena na protest v Ljubljani. Za tri bo kmalu razpisana seja senata, kjer bo končno odločeno, ali so utemeljene ali ne. Ena pritožba pa je bila zaključena, ker je pritožnik odstopil od pritožbe," je dejal vodja sektorja za pritožbe zoper policijo Gregor Hudrič.

Vtis, da se ljudje po eni strani vedno več pritožujejo čez policiste v medijih, po drugi strani pa se število pritožb zmanjšuje, si Žaberl razlaga takole: "To si lahko razlagamo dvojno: ali ljudje dejansko več izražajo nezadovoljstvo, kot so se dejansko pripravljeni pritožiti in dokazovati svoj prav v pritožbenem postopku, ali pa ne zaupajo nam oziroma pritožbenim organom."

Skoraj polovica pritožb je uspešno končanih
V letu 2012 je policija prejela 479 pritožb, leto pred tem pa 627. Izvedenih je bilo 217 pomiritvenih postopkov, skoraj polovica, 45 odstotkov, je bilo uspešno končanih, ker se je pritožnik strinjal z ugotovitvami, ukrepi in predlogom vodje v okviru prve faze oziroma t. i. pomiritvenega postopka. Za šest odstotkov pritožb je bilo ugotovljeno, da ravnanje policista ni bilo skladno s predpisi.

Največ pritožb zaradi prometnih prekrškov
Največ se državljani pritožujejo zoper postopke policistov s področja zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, pritožb zaradi mučenja ali grobih posegov policistov v človekovo dostojanstvo ni. Samo pet državljanov se je pritožilo zoper diskriminatorno obravnavo, a so bile vse pritožbe neutemeljene, kaže statistika MNZ-ja.

Slaba komunikacija in odnos še vedno najpogostejši napaki
V primerjavi z velikim številom postopkov, ki jih izvajajo policisti, je vloženih zelo malo pritožb, in sicer med 0,3 in 0,6 odstotki. Najpogostejši napaki policistov sta neprimerna komunikacija in odnos policista, sledijo napake pri izdaji obvestila o prekršku in plačilnega naloga oziroma ugotavljanju dejanskega stanja, napake pri zbiranju obvestil, neprofesionalnost ali nestrokovnost pri izvajanju nalog, prav tako se ljudje pritožijo, ko policisti opustijo dolžno ravnanje.

Spremembe pri pritožbah bodo začele veljati 4. maja
Da bi bil pritožbeni postopek bolj neodvisen, objektiven in strokoven, so v načrtu zakonske spremembe, ki bodo začele veljati 4. maja, ko v veljavo stopi zakon o nalogah in pooblastilih policije. Tako se bo celoten pritožbeni postopek preselil pod MNZ, pomiritveni postopek se je namreč do zdaj odvijal v policiji; po 4. maju bo tudi nad njim bedel MNZ. Omogočil naj bi "fair play" tako državljanom kot policistom, povečal preglednost in smiselnost s ciljem odprave napak, je Žaberl utemeljeval razloge za spremembe.

Čas za pritožbo: 45 dni
Po novem se podaljšuje čas za pritožbo, in sicer iz 30 na 45 dni; negativna definicija pritožbe bo preprečila, da bi se državljani pritoževali le z namenom izogibanja plačilu kazni ali globi; zagotovljena je dejavnejša vloga pritožnika, dokazno breme pa bo po novem na strani države oziroma policije.

Brez komentarja o Dejanu Bojcu
Žaberl ni hotel komentirati primera Dejana Bojca, ker konkretnega primera ne pozna. Bojc je neznane policiste ovadil zaradi suma kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo položaja, primer preiskujejo policisti posebnega oddelka. Bojc trdi, da ga je najmanj deset policistov preteplo po koncu vseslovenske vstaje 8. februarja v Ljubljani.

"Pritožbeni postopek je reklamacija, če gre za sume kaznivih dejanj, pa imajo državljani na voljo vsa pravna sredstva," je še pojasnil Žaberl.