Že drugo tovrstno srečanje (prvo je bilo natanko leto dni nazaj) v predsedniški palači je sklical predsednik republike Borut Pahor. V poznejši izjavi za medije je poudaril, da je za varnost naše države v najširšem pomenu besede najpomembnejše gospodarsko okrevanje.

"Vse naše odločitve morajo biti premišljene skozi državni interes, da Slovenija ostane in okrepi položaj v najbolj povezanem delu Evropske unije," je poudaril. Slovenija je po njegovih besedah sicer varna država, a so potrebni ukrepi, da tako tudi ostane.

Dejstvo namreč je, da smo zlasti v mednarodnem prostoru priče novim varnostnim tveganjem, kar kliče po potrebi, da se oceni ustreznost pripravljenosti ustanov, ki skrbijo za varnost države, in se po potrebi predlaga njihova modernizacija, ki bo ustrezala izzivom aktualnih varnostnih tveganj v mednarodnem okolju, je dejal predsednik republike.

Cerar: V izključevanja ne bom privolil
Tudi premier Miro Cerar je v izjavi novinarjem poudaril prizadevanje, da Slovenija ostane kredibilna članica integracij v EU-ju in širše. Kot je ob tem zatrdil, ne bo privolil v nikakršna izključevanja določenih držav iz dogovarjanj v okviru EU-ja ali njenih posameznih integracij. "Kjer smo polnopravni člani integracij, imamo pravico in dolžnost, da pri dogovarjanju, sporazumevanju in sprejemanju odločitev v teh integracijah sodelujemo," je poudaril premier.
Slovenija se po njegovih navedbah zavzema za razvoj EU-ja in njegovo konkurenčnost v svetu ter za to, da se v njej ohranjajo temeljne vrednote, kot so človekove pravice, dostojanstvo, mir. Vsi procesi, ki bi bili v nasprotju s temi vrednotami, so nesprejemljivi, je poudaril.

Pahor je izpostavil oceno, da je Slovenija sicer varna država, a so potrebni ukrepi, da tako tudi ostane. To, da smo zlasti v mednarodnem prostoru priče novim varnostnim tveganjem, kar kliče po potrebi, da se oceni ustreznost pripravljenosti ustanov, ki skrbijo za varnost države, in se po potrebi predlaga njihova modernizacija, ki bo ustrezala izzivom aktualnih varnostnih tveganj v mednarodnem okolju, je dejal predsednik republike.

Odsotnost skupne evropske politike
Glede prebežniške krize so po Pahorjevih besedah štirje predsedniki ocenili, da so soočeni z odsotnostjo skupne evropske politike in da so slovenske oblasti relativno uspešno naslovile to težavo. "Ne brez težav, a zadovoljivo, s tem, da vemo, da tega problema ni konec," je dodal Pahor. Po mnenju predsednikov je za pomembne odločitve, ki zadevajo reševanje begunske krize pomembno, da prejmejo podporo v DZ-ju.

Cerar pa je ocenil, da se Slovenija z izzivi glede begunske krize in brutalnih oblik terorizma zelo uspešno sooča, predvsem zaradi vseh podsistemov, prizadevnih policistov, vojakov in pripadnikov civilne zaščite, zdravstvenih delavcev in prostovoljcev. Na te izzive pa je treba po njegovem mnenju odgovoriti z novimi strategijami.

Brglez: EU ključen za prihodnost Slovenije
Predsednik DZ-ja je zagotovil, da bo parlament opravil vse potrebno za takšno strateško prilagajanje varnostnim razmeram. Strinjal se je z oceno, da je za obstoj in prihodnost Slovenije ključen EU in je treba narediti vse, da se kot ekonomska in politična tvorba ohrani. Vprašanje razvrščanja, ki se po njegovih besedah običajno postavlja, pa po njegovem mnenju ni najboljše.

Brglez je pozdravil tudi prizadevanja pri reševanju begunske krize. Prav tako se strinja, da bo za nadaljnje prelomne odločitve glede tega vprašanja DZ tisti forum, v kakršnih je takšne odločitve treba legitimirati.

Bervar se je strinjal
Tudi Bervar se je strinjal glede prizadevanj za krepitev varnosti države. Glede na to, da je v DS-ju 22 predstavnikov lokalnih skupnosti, bo na razširjeno srečanje sveta za nacionalno varnost vabljen tudi sam, je pojasnil.

Čas, da po 25 letih znova stopimo skupaj
Predsedniki so po Pahorjevih besedah danes še ocenili, da bo zaznamovanje 25. obletnice razglasitve države prihodnje leto priložnost, da se Slovenci zavemo, da smo se pred četrt stoletja znašli v položaju, ki je bil za narodno usodo nezavidljiv. A smo zmogli politično enotnost in spremembe obrniti v korist nacionalnih interesov. "Če bi se proti našim željam in pričakovanjem v prihodnosti zgodilo kar koli podobnega kot pred 25 leti, moramo biti v kondiciji, da stopimo skupaj, ugotovimo, kaj je naš državni interes in ga uveljavimo," je poudaril.

Po Pahorjevih besedah so danes še ocenili, da bo Slovenija v prihodnjem letu politično stabilna in si bo vlada po svojih močeh prizadevala, da bi z nekaterimi reformami dosegla modernizacijo družbe in države.

Cerar meni, da Slovenija ne potrebuje revolucije. Ob tem je navedel nekaj sprejetih ukrepov, za prihodnje pa med drugim napovedal spodbujanje gospodarskega razvoja in socialnega čuta. Eden temeljnih izzivov prihodnje leto pa bodo po njegovem mnenju potrebne spremembe v zdravstvu.