"Slovenija je že dve desetletji visoko cenjena zaveznica Nata. Cenimo njen prispevek h kolektivni obrambi in skupni varnosti," je na skupni novinarski konferenci z Golobom povedal Stoltenberg.

Poudaril je vlogo, ki jo Slovenija igra pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tako na Kosovu kot v BiH-u. Ob tem je pozdravil Golobovo napoved, da namerava Slovenija povečati prisotnost v Natovi misiji na Kosovu (Kfor).

Golob je pojasnil, da konkreten načrt za to še ni bil sprejet. "Smo pa danes izrazili pripravljenost, da prispevamo več, predvsem za stabilnost Zahodnega Balkana," je povedal.

Stoltenberg je pozdravil tudi dejstvo, da je Slovenija začela povečevati izdatke za vojsko, in načrt, v skladu s katerim bi do leta 2030 vojaške izdatke zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Seveda si želim, da bi Slovenija čim prej dosegla cilj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo. Pozdravljam to, da je začela izdatke povečevati in da je pripravila načrt za dosego dveh odstotkov. Upam, da bo lahko cilj dosegla hitreje," je povedal.

Premier pa je glede vojaških izdatkov poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih naložbe v vojaško opremo povečala za 70 odstotkov.

"To resnično kaže našo pripravljenost, da izpolnimo svoje zaveze. Ker ne gre samo za porabljanje denarja, ampak tudi zato, kako ga porabimo," je povedal.

Slovenija je glede na pretekli teden objavljeno letno poročilo lani za vojsko namenila 1,33 odstotka BDP-ja, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za vojsko.

Golob je danes na svojem prvem dvostranskem obisku na zvezi Nato. Sedež zavezništva je obiskal približno en teden pred 20. obletnico pridružitve Slovenije zavezništvu, ki letos praznuje 75 let obstoja.

Golob: Slovenija bo preučila obe kandidaturi

Golob je v Bruslju še dejal, da bo glede potegovanja za mesto prihodnjega generalnega sekretarja zveze Nato Slovenija resno preučila tako kandidaturo romunskega predsednika Klausa Iohannisa kot kandidaturo odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja.

Kot je pojasnil, je Slovenija pred približno mesecem podprla Ruttejevo kandidaturo za generalnega sekretarja, tedaj pa je bil Rutte edini kandidat. Pred nekaj tedni je kandidaturo napovedal še romunski predsednik Iohannis.

Njegovo kandidaturo je Slovenija vzela "zelo resno", predvsem zaradi regionalne uravnoteženosti, je povedal Golob. To še ne pomeni, da bo spremenila odločitev, ampak bo obe kandidaturi temeljito preučila.

Stoltenbergovega naslednika na čelu Nata naj bi naznanili še pred julijskim vrhom zavezništva v Washingtonu. Za glavnega favorita velja Rutte, ki si je doslej zagotovil podporo več držav, vključno s pomembnimi glasovi ZDA, Združenega kraljestva in Nemčije.

Kandidat za izvolitev potrebuje soglasno podporo vseh 32 članic, kar pa bi nizozemskemu premierju lahko preprečila Madžarska. Budimpešta je namreč na začetku meseca sporočila, da Rutteja za novega generalnega sekretarja Nata ne namerava podpreti.