Oba poročevalca, ki sta v sosednjih državah Ukrajine, ne moreta verjeti, da v 21. stoletju iz Evrope poročata o vojni.

"Begunska kriza, ki jo spremljam na poljsko-ukrajinski meji, presega vse najhujše strahove. Poljska je preplavljena z ljudmi, ki bežijo iz Ukrajine. Vsak dan srečujem na stotine mater z otroki, ki ne vedo kam, ne vedo, kaj jih čaka, po eni strani rešujejo otroke, po drugi so razdvojene, ker so za sabo pustile može, sinove, brate, za katere ne vedo, ali jih bodo še kdaj videle. Razmere, ki, tudi če se vojna konča jutri, pustijo brazgotine za vse življenje. Zdravniki tukaj govorijo o izgubljeni generaciji Ukrajincev, matere z begom iz države rešujejo prihodnjo generacijo. Mi pa vse le spremljamo od blizu, in čeprav o vsem tem le poročam, se vsa ta negotovost, strah, prelivata na vse nas, ki ta največji eksodus po drugi svetovni vojni spremljamo od blizu. Človek ob tem ne more ostati neprizadet," je poudarila Polona Fijavž.

Sorodna novica RTV-poročevalci na terenu: "Med Ukrajinci optimizem, pa tudi tesnoba. Ljudje še kar upajo na čudež."

Medtem je Anžin na poti že deset dni, trenutno je v Moldaviji: "In še danes težko verjamem, da v 21. stoletju iz Evrope poročamo o vojni, o milijonih beguncev. Gledam objokane ljudi, ločene družine, otroke, ki težko dojamejo, kaj se dogaja okoli njih. In večkrat razmišljam o tem, kar mi je, ko je stopila v Romunijo, dejala Irina, ki je pribežala iz Kijeva: 'Vojna je grozljiva, nesmiselna in zelo boleča. Moja mama je umrla pred nekaj leti. Grozljivo se sliši, a vesela sem, da ne vidi tega. Pripovedovala nam je o vojni, a nikoli nismo mislili, da jo bomo videli z lastnimi očmi.'"

Najbližje žarišču spopadov je Karmen Švegl, ki ji je uspelo pripotovati v ukrajinsko prestolnico. "Za 100 kilometrov poti zračne razdalje sem potrebovala šest ur. Železniške povezave so ponekod uničene. Ker sem prispela sredi noči, sem morala do sedmih zjutraj, dokler velja policijska ura, ostati na železniški postaji," je povedala za Drugo jutranjo kroniko.

"Zgodaj zjutraj smo že slišali nekaj alarmov in več eksplozij. Kijev je v teh jutranjih urah miren, kot da je mesto duhov, povsod so barikade, vojaki, prostovoljci, prebivalcev pa ni na spregled. Tisti, ki so ostali v mestu, avte uporabljajo zelo redko, goriva namreč že primanjkuje, zato ga čuvajo za nujne primere in odhod iz mesta. Od vseh ljudi, s katerimi sem govorila zadnjo uro, pa sem slišala, da imajo načrte, kako se umakniti iz mesta, za katero so prepričani, da ga bodo ruske sile v prihodnjih dneh napadle," je še povedala.

Vsi trije dopisniki se bodo javili tudi v neposredni prenos dobrodelnega koncerta Stopimo skupaj za Ukrajino.