Ukrepom po poplavah so sodelujoči v povprečju namenili dobro trojko, najbolje so ocenili organizacijo pomoči pri odpravljanju posledic.

Raziskava, s katero v družbi od marca 2020 spremljajo ključne kazalnike odziva javnosti na ključne politične in gospodarske okoliščine, je pokazala, da stopnja zaskrbljenosti znaša še vedno visokih 62. V izredni meritvi, ki so ji izvedli takoj po poplavah, je znašala 79. Pri tem gre za izračun razlike med deleži odgovorov "sem bolj/zelo zaskrbljen" in "bolj nisem/sploh nisem zaskrbljen".

V tokratni meritvi so višjo stopnjo zaskrbljenosti od stopnje glede poplav izmerili glede rasti življenjskih stroškov oz. inflacije (90) in zaradi podnebnih sprememb oz. ekstremnih vremenskih pojavov (69). Občutno se je spremenila tudi stopnja zaskrbljenosti zaradi širjenja koronavirusa. Stopnja je sicer negativna, a se je v zadnjih treh mesecih dvignila iz –60 na –32.

Dosedanje ukrepe in odzive vlade v zvezi s poplavami kot "bolj ustrezne" ocenjujeta dobri dve petini vprašanih (43 odstotkov), enak delež pa kot "deloma ustrezne, deloma neustrezne". Posamezne ukrepe (organizacijo pomoči, komuniciranje z državljani, sanacija poplavljenih območjih ipd.) so anketiranci ocenjevali tudi s šolskimi ocenami od ena do pet, pri čemer so jim v povprečju dodelili dobro trojko. Najvišje ocenjena je bila organizacija pomoči pri odpravljanju posledic, kjer je vlada dobila oceno 3,4.

Anketirance so vprašali še, ali so na kakršen koli način udeleženi pri pomoči ljudem, ki jih je prizadela poplava, pri čemer je pozitivno odgovorilo več kot polovica vprašanih (57 odstotkov). Glede na odgovore na enako vprašanje prvi dan po poplavah je tokrat občutno višji delež tistih, ki trdijo, da pomagajo finančno, medtem ko se deleži tistih, ki pomagajo neposredno ali materialno, niso bistveno spremenili, je pokazala raziskava.

Raziskava #Novanormalnost je bila opravljena med 18. in 21. avgustom, v njej pa je sodelovalo 514 ljudi.