Pred bližajočimi se volitvami medije polnijo takšne in drugačne javnomnenjske raziskave. Katera stranka bo zmagala, kdo bo novi mandatar? Glasovi anketiranih se večinoma razporejajo med Janšo, Virantom, Jankovićem in neopredeljenimi. Nič presenetljivega, če ne bi bile razlike v odstotkih med omenjenimi štirimi možnostmi v različnih anketah precej velike. Delež neopredeljenih oz. tistih, ki še ne vedo, koga bi volili, niha od 15,3 do 52,3 odstotka.

"V Sloveniji je preveč ponudnikov anket"
Predsednik Liberalne akademije in politični analitik Darko Štrajn je za MMC dejal, da vse ankete niso enako verodostojne. "Nekatere od teh anket so slabo narejene, vzorec in te zadeve lahko zelo hitro vplivajo na rezultat. Potem je odvisno tudi od tega, kako strokovno so narejene, niso vse enako strokovno narejene," je povedal.

"Če ena anketa, ki vseeno dobi veliko publiciteto, bistveno različna od drugih, se ustvari en tak vtis. Ljudje pozabijo misliti na to, da je to slika nekega javnega mnenja, ki jo je nekdo naslikal, ne pa da je to realno javno mnenje. Ljudje mislijo, da je vse, kot je realno. Pozabijo misliti na to, da je vse samo upodobitev," je opozoril.

Dodal je, da je politična scena v Sloveniji trenutno zelo fluidna in to se izraža skozi ankete. "Pripravimo se lahko, da bo še veliko teh fluktuacij. Tudi če bi bila ne vem kako dobra anketa, bo verjetno kazala velika nihanja," je napovedal.

Eden izmed učinkov anket je po njegovem mnenju tudi ta, da si neopredeljeni na podlagi rezultatov ustvarijo mnenje. "O tem učinku lahko bolj ali manj ugibamo. Težko bi ga bilo izmeriti. Mislim pa, da je v Sloveniji malo preveč ponudnikov anket in niso vsi zelo verodostojni," je povedal in dodal, da se zdi njemu najbolj verodostojna Ninamedia.

Vasle: To z demokracijo nima nič
Novinar Vinko Vasle pa je prepričan, da nam lahko da natančnejši odgovor na vprašanje, kaj je s slovenskimi javnomnenjskimi raziskavami, vpogled v te raziskave v volilnih letih od leta 1991 naprej. "V glavnem vse te raziskave volilnih izidov niso napovedale znotraj metodološko sprejemljivih odstopanj," je opozoril.

"Kar pomeni, da slovenske javnomnenjske raziskave niso odraz razpoloženja 'volivcev' (anketirancev), ampak želja in pričakovanje nekoga drugega. Tako se pač dela in ne meri javno mnenje," je poudaril.

"Če pa gre za sum manipulacij in prirejanja podatkov, potem bi – tudi zaradi vpliva javnomnenjskih raziskav na 'zavest' volivcev – morali predpisati minimalne standarde, ki pa so metodološko seveda povsem znani – vzorec anketirancev, način raziskave (telefonska, terenska, mešana) - oziroma bi bili tisti, ki se s tem merjenjem ukvarjajo, dolžni objaviti vse relevantne podatke o strukturi merjenja," je dejal.

Opozoril pa je še, da je letos po novem dovoljeno tudi dva dni pred volitvami objavljati podatke javnomnenjskih raziskav. "Prepričani ste lahko, da bo manipulacij, kolikor hočete. In to samo zato, da bi spodbudili te in one volivce za točno določeno opredelitev. To pa z demokracijo nima nič," je zatrdil.

Tomšič: SDS ima precej trdnejšo bazo podpornikov
Sociolog Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici je prepričan, da so razlike v rezultatih javnomnenjskih anket poleg klasičnih metodoloških zagat povezane s pojavom množice novih političnih igralcev, od katerih bosta dva – Virantova in Jankovićeva stranka – očitno igrala zelo pomembno vlogo v volilni tekmi.

"In prav pri teh dveh rezultati najbolj variirajo. SDS, denimo, ki je v večini anket na prvem mestu, ima stabilno podporo, med okoli 15 in 20 odstotki, medtem ko Virantu in Jankoviču niha nekje med petimi in 20 odstotki. To je v veliki meri posledica nestrukturiranosti njunega volilnega telesa, medtem ko ima SDS precej trdnejšo bazo podpornikov," je za MMC povedal Tomšič.

"Virant v Medianinih raziskavah še vedno prehiteva"
Predsednica uprave Mediane Janja Božič Marolt pa je povedala, da so javno mnenje oz. odzivi volivcev in volivk na nove kandidate letos zelo dinamični.

"Sprva je bil v trdnem vodstvu, kot že celo leto poprej, SDS," je dejala in pojasnila, da je Zoranu Jankoviću s stalnim ponavljanjem vprašanj, ali bo kandidiral, rating naraščal. Ko je svojo kandidaturo napovedal Gregor Virant, pa je njegov rating kar poskakoval in v Medianinih raziskavah še vedno prehiteva, je dodala.

"Druge raziskave težko komentiram, ker ne poznam niti metodoloških niti časovnih parametrov. V morebitne interese medijev se pa sploh nikoli ne spuščam, to ni moje področje," je še zatrdila in poudarila, da seveda verjame raziskavam Mediane.

"Razlike niso posledica zlonamernih posegov"
"Različno delamo, kot ves čas. To ni nič takega. To se dogaja že 20 let na tem prizorišču, da različne ankete kažejo različno," pa je povedal direktor Ninamedie Nikola Damjanić.

"Ob lastni hiši dam še nekaj na dve ali tri hiše, ki se ukvarjajo s tem, drugo je pa oglasna varianta. Videli ste Medianino anketo, ki se od naše razlikuje, ampak ne tako, da bi bilo kar koli spornega. Različno je delana, v različnem času, z nekoliko različno metodologijo, tako da so majhne razlike oz. neke razlike, ki niso sporne, prisotne," je pojasnil.

"Ko dobite neko anketo, ki je tisti stranki, ki ji mi namerimo 10 odstotkov, nekdo drug nameril 18 odstotkov, nekaj ne drži," je prepričan. Tudi Damijanić verjame v delo svoje agencije in še nekaterim, ki se z javnomnenjskimi raziskavami ukvarjajo že 20 let.

"Razlike so, a ne take, da bi bile posledica zlonamernih ali namernih posegov v to. So posledica različne metodologije, različnega merjenja," je znova zatrdil in opozoril, da pri anketah ni tako bistveno, kako velik je numerus, kot je bistveno, koliko reprezentativen je numerus.

Raznoliki rezultati javnomnenjskih anket
Spomnimo. Volilna napoved, ki jo je opravila agencija Ninamedia in je bila objavljena 21. oktobra, kaže, da bi največ volivcev podprlo stranko SDS (19,1 odstotka). Sledita ji Lista Zorana Jankoviča (13 odstotkov) in Lista Gregorja Viranta (12,8 odstotka). Po tej anketi je bilo neopredeljenih 20,5 odstotka vprašanih.

Anketa Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki je bila objavljena v nedeljo, kaže, da bi SDS volilo 15,5 odstotka vprašanih, stranko Zorana Jankovića 8,3 odstotka, stranko Gregorja Viranta pa 6,1 odstotka. Neopredeljenih je bilo 52,3 odstotka vprašanih.

Po rezultatih ankete Mediane, ki je bila objavljena v torek, bi 17,2 odstotka vprašanih volilo stranko Gregorja Viranta, 16,5 odstotka SDS, 12,5 odstotka pa stranko Zorana Jankovića. 15,3 odstotka vprašanih še ne ve, koga bi volilo.

Po zadnji anketi, ki jo je časnik Večer objavil v četrtek, izvedlo pa jo je podjetje RM Plus, bi parlamentarni prag (če odštejemo neopredeljene) prestopile le tri stranke. Vprašani so Janševemu SDS-u namenili 18,8 odstotka glasov, Listi Gregorja Viranta 11,2 odstotka, Listi Zorana Jankovića pa 6,7 odstotka.

Sledijo jim SD (3,9 odstotka), DeSUS (2,3 odstotka) ter SNS, SLS in NSi, ki bi prejeli vsak po 1,3 odstotka glasov. Po tej anketi je neopredeljenih 32,3 odstotka vprašanih.