Predsednik vlade Miro Cerar je po srečanju s poslancem Bojanom Dobovškom povedal, da evroskupina Grčiji brez predlaganih konkretnih reform ne bo mogla prižgati zelene luči. Po njegovih besedah je glede grške krize še vse odprto, zato ne želi izključiti nobene možnosti, si pa želi rešitve.

Ponovil je, da mora Grčija opraviti svoje delo in izvesti strukturne reforme. "Dosedanji proces pogajanj je kazal, da grška vlada v tej smeri še ni izkazala resnega namena," je dejal. Spomnil je, da je Slovenija do Grčije zelo izpostavljena, zato v času, ko sami varčujemo in si prizadevamo konsolidirati javne finance ter spodbujati gospodarstvo, ne moremo dopustiti, "da nekdo povsem ignorira pravila".

Premierjeve dosedanje izkušnje s pogajanj z Grčijo so sicer slabe. "Grčija ni bila resen pogajalec, ni prihajala z resnimi predlogi. Če je že imela kakšnega, ki je bil dokaj blizu temu, je prišla zadnji hip in še potem je vse to preklicala z nenadnim razpisom referenduma, o katerem nas grški premier Aleksis Cipras ni obvestil," je dejal.

Glede možnosti delnega odpisa dolga Grčiji, za kar si prizadevajo v Atenah, pa je Cerar dejal, da bodo v torek zelo težko kar tako govorili o odpisu dolgov. "Najprej mora Grčija pokazati, da je pripravljena narediti kakšno spremembo, da je pripravljena začeti dobro gospodariti v svoji državi, da je pripravljena kaj storiti tudi sama, potem pa se bomo lahko pogovarjali o tem, ali je takšen program dober," je sklenil. Odstopa Varufakisa ni želel komentirati.

SMC: Za zmerno solidarnost
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer tako po referendumu v Grčiji pričakuje, da bo zdaj Grčija prva predlagala nove rešitve, jim tudi sledila in da bodo pogajanja znova stekla. Kolikor je seznanjena, je odstop Varufakisa povezan s tem, da bo "vrnil večjo predvidljivost in zaupanje drugih pogajalskih strani v grške predloge". "Če je to bil objektivni razlog, gre verjeti, da bodo pogajanja stekla odgovorneje in bolj zavzeto," je dejala.

O morebitnem vplivu na Slovenijo poslanka pravi, da še vedno želijo biti "solidarni z Grčijo, koliko je to v mejah naših zmožnosti". "Ob tem bomo nadaljevali zavzemanje za pomoč Grčiji, vendar pa nikakor ne več za vsako ceno," je dejala in dodala, da pričakujejo konstruktivno sodelovanje obeh strani.

Kustec Lipicerjeva je še dejala, da v DZ-ju budno spremljajo dogajanje in da je razprave pričakovati na sejah delovnih teles, kjer bodo iskali morebitne rešitve za naprej. Ob tem je poudarila pomen prihodnje seje DZ-ja, na kateri bodo, "da bi se izognili tovrstnim težavam, ki se zdaj kažejo v Grčiji", še dodatno sprejemali zakonodajo, ki bo utrjevala javnofinančno stabilnost.

Židan: Grčije ne moremo kar odmisliti
Tudi v SD-ju čim prej pričakujejo nov predlog Grčije, saj kljub referendumu njihov dolg ostaja. Po njihovem mnenju bi bilo dobro, če vključuje iskanje fiskalne vzdržnosti bistveno večji napredek pri pobiranju davkov in določitev deleža, ki naj ga k reševanju države prispevajo bogati Grki. V Grčiji pa mora priti tudi do novih delovnih mest, je poudaril predsednik SD-ja Dejan Židan na novinarski konferenci.

Opozoril je, da je tudi na strani EU-ja krivda za težak gospodarski in varnostni položaj v Grčiji, in poudaril nadaljnjo potrebo po solidarnost z Grki. Grčije kljub referendumu ne moremo kar odmisliti, meni Židan, saj bi ji to povzročilo veliko gorja, za EU pa bi bilo mogoče breme preveliko.

O Varufakisovem odstopu pa je dejal, da je njegova nespretna pogajalska taktika, ki je v nekem trenutku spominjala na igro zmagaš ali izgubiš, privedla do tega, da danes Grki ne vedo, kdaj bodo lahko dvignili denar z bank, ali bodo upokojenci dobili izplačane pokojnine in javni uslužbenci plače.

Za Meseca referendum zmaga demokracije
V ZL-ju so grški ne na referendumu pričakovali. Po besedah vodje poslancev Luke Meseca tak izid pomeni zmago demokratične Evrope nad Evropo finančnih trgov in diktaturo kapitala. Po njegovem mnenju finančni ministri evroskupine zdaj razumejo, da bosta morala slediti delni odpis dolga in popuščanje Grčiji. "Da bi ohranili obraz, pa so želeli žrtveno jagnje na drugi strani, to je bil minister Varufakis, ki je bil na čelu pogajanj," je dejal Mesec.

Po njegovem mnenju se v Evropi ozračje spreminja in Grčija je dejavnik, ki ga moramo pozdraviti, saj "je to njihova žrtev, ki jo opravljajo, dejavno prispevajo k spremembam v Evropi in prenovi na demokratičnih in solidarnostnih temeljih".

Na vprašanje, kje vidi Slovenijo, v tolarju ali evroskupini, pa je odgovoril, da si jo želi v čim bolj povezani, solidarni in demokratični Evropi. Glede valute je po njegovih besedah vprašanje, kakšen evro. Zanj bi se zavzel, če bi bil kolikor toliko fleksibilna valuta, če pa tega ne bo mogoče doseči, bo na srednji rok po njegovem mnenju dogajanje šlo v korist nacionalnega prilagajanja.
"Evropa je na razpotju med tem, ali bo postala federacija ali pa bo morala slediti delna dezintegracija," je še dejal Mesec.

Grki po Möderndorferjevem mnenju niso vedeli, o čem glasujejo
Vodja poslancev ZaAB-a Jani Möderndorfer pa je izrazil prepričanje, da Grki še sami ne vedo, o čem so odločali, kar se je pokazalo tudi z odstopom Varufakisa. Ta je po njegovem mnenju dal jasno sporočilo, da ga je strah nadaljevanja.

Pri tem pa je bil zelo oster do ZL-ja rekoč, da sicer "še razume, da se Siriza igra z referendumom in vsem, kar sledi, saj hoče ostati na oblasti". "Ne razumem pa nekoga, ki si prizadeva priti na oblast na račun tretje države in pripoveduje, da imamo v Sloveniji enak položaj," je dejal. Po njegovem mnenju bi se tudi nam lahko dogajalo podobno, če ne bi pravočasno sprejeli določenih ukrepov.

NSi: Ne moreš postavljati pogojev, če si si izposodil denar
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je povedala, da v stranki spoštujejo izid referenduma, vendar na ta način ni mogoče reševati krize v Evropi. Kdor si denar izposoja, ne more postavljati pogojev, ampak mora spoštovati, kar je v zameno za denar obljubil, je dejala.

V NSi-ju nedeljski razplet dogodkov vidijo tudi kot posledico nepremišljene, neodgovorne in populistične politike vladajoče Sirize. So za solidarnost z grškim ljudstvom, je dodala, vendar se mora tudi politika v Grčiji zavedati, da mora narediti odločnejše korake do reform in s tem sploh do možnosti, da bo lahko država svoj dolg vsaj do neke mere povrnila.

Poslanec stranke Jožef Horvat pa je slovensko vlado pozval, naj se pogaja tako, da bodo slovenski davkoplačevalci Grčiji posojene milijone dejansko dobili nazaj. V Sloveniji jih namreč po njegovih besedah prav tako krvavo potrebujemo.

Politična kriza neizogibna?
Zunanji minister in prvak DeSUS-a Karl Erjavec pa meni, da je nedeljski referendumski "ne" novim pogojem posojilodajalcev v zameno za nadaljnjo finančno pomoč demokratična odločitev grškega ljudstva.

A istočasno se boji, da bo dodatno zapletla razmere. Ne verjame namreč, da bodo upniki zdaj spremenili svoja stališča do ukrepov, ki jih mora Grčija sprejeti v zameno za morebiten nov program pomoči, ki ga po Erjavčevih besedah potrebuje.

Erjavec vidi veliko možnosti, da bodo v tej južnoevropski državi sledile politična kriza in predčasne volitve, v tej oceni pa ga utrjuje tudi današnji nepričakovani odstop Varufakisa.

Ob tem je spomnil tudi na 20. julij, ko mora Grčija vrniti okoli 3,5 milijarde evrov Evropski centralni banki. Če Grčija svojih obveznosti do upnikov ne bo poravnavala, se bo po Erjavčevih besedah prej kot slej pojavila težava z likvidnostjo države. Če bo tako, bo Grčija le stežka izplačala pokojnine, plače javnih uslužbencev in druge tekoče obveznosti.

Zato je trenutno po ministrovih besedah najbolj pereče vprašanje, kako najti dogovor glede novih varčevalno-reformnih ukrepov v zameno za dodatno finančno pomoč. Šele na daljši rok pa se bo postavilo tudi vprašanje prestrukturiranja velikanskega javnega dolga.

Erjavec se zaveda, da je grški dolg, ki presega 320 milijard evrov, nevzdržen. A v primeru delnega odpisa dolga do evrskih držav bi se pojavilo vprašanje, kaj narediti z drugimi visoko zadolženimi članicami območja evra, je izpostavil.

Glede usode grškega članstva v območju evra in EU-ju pa Erjavec ne vidi nevarnosti glede nadaljnjega članstva v EU-ju, saj bo to predmet pogajanj in politične odločitve.