Izkazalo se je, da brezplačniki, z izjemo Ekspresa in Slovenskega tednika, parlamentarnih strank ne motijo. V bran omenjenih dveh, ki ju pravzaprav ni več (Ekspres je prenehal izhajati takoj po volitvah, Slovenski tednik pa je zdaj plačljiv časnik), se je izrecno postavil le SDS.

SDS: Novi brezplačniki po krivem tarča pogroma
Poslanec SDS-a ne zavrača očitke, da za brezplačnikoma Ekspres in Slovenski tednik stoji desnosredinska politika: »Tajkunske medije v popolno paniko in paranojo pripravi vsako javno glasilo, pri katerem se pokaže spoštovanje novinarske etike in profesionalnosti oziroma vsaj sled pluralnosti. Kdor koli je zgolj poskušal uresničevati ustavno pravico ljudi do stalno dostopne in z različnih zornih kotov osvetljene informacije, je bil tarča pogroma v tajkunskih medijih. To so doživeli tako zaposleni na RTV-ju kot tudi novi brezplačniki ... Ta monopol je bil v preteklem mandatu komaj rahlo načet.«

SLS: Ekspres in Slovenski tednik kot oglasna letaka
V SLS-u so brezplačnike, ki so se pojavili v predvolilnem letu, primerjali z oglasnimi letaki. Kot so pojasnili za MMC, menijo, da so delovali v funkciji propagande: »Cilj ni bilo celovito obveščanje javnosti, ampak ustvarjanje promocije ene ideje. Verjetno je zato eden od teh brezplačnikov prenehal izhajati takoj po volitvah, ko je torej opravil svoje 'poslanstvo'.«

V ljudski stranki so bili začudeni, da se stroka oz. novinarska društva dolgo časa niso oglasila in takoj protestirala proti tovrstnemu 'novinarstvu', »ki zelo škodi ugledu poklica«. Ob tem pa v stranki navajajo, da se novi brezplačniki, ki jih pravzaprav ni več, ločijo od obstoječih resnih brezplačnikov.

LDS: Tržni brezplačniki bogatijo medijski prostor
Z SLS-om se strinjajo tudi v LDS-u in Zaresu. Kot nam je pojasnila prva dama liberalnih demokratov Katarina Kresal, je treba najprej potegniti jasno ločnico med tržnimi brezplačniki, ki so doživeli velik razmah v zadnjih letih po številnih državah Evrope, in politično predvolilno motiviranimi brezplačniki. »Prve pozdravljamo, saj bogatijo medijski prostor, in jim želimo čim več uspeha. Politično motivirani brezplačniki pa so s samoukinitvijo teden dni po volitvah sami pokazali, kakšen je bil njihov dejanski namen in cilj,« je dodala.

»Brezplačniki niso neka slovenska posebnost in tudi niso enoznačni. Če ne drugega, se ločijo po tem, da se za ene odločiš sam (na cesti jih vzameš ali ne), druge pa ti prinesejo na dom - pa če jih želiš ali ne,« je za MMC povedala Majda Širca (Zares). Razčlenila je obstoj več različnih brezplačnikov: »A tudi tisti, ki prihajajo v naše nabiralnike, se med seboj razlikujejo, saj je, npr., občinsko glasilo povsem drugačno od brezplačnika, ki ga pretežno zapolnjujejo reklame za plačljive artikle ali pa tudi vsebine, ki nimajo pomembnejših profesionalnih novinarskih odlik. Taki zagotovo znižujejo novinarske standarde in so za številne ljudi, ki drugih časopisov ne kupujejo in spleta ne obiskujejo, žal skoraj edini vir informacij. Potem so še drugi, pogojno rečeno brezplačniki, kamor spada tudi vaš splet oziroma spleti vseh tiskanih in AV-medijev, ki se množično razvijajo in odvijajo, hitreje, kot jim lahko sledimo.«

Zares: Pomembna bo družbena odgovornost medijev
Širca poudarja, da informacijskega omreževanja ni mogoče zajeziti – omejiti se bo moral potrošnik sam. V tem smislu se ji zdi pomembna družbena odgovornost medijev. »Ta je popolnoma umanjkala v dveh primerih brezplačnikov, ki sta zaživela pred volitvami in usahnila takoj po njih. Šlo je za prikrito politično propagando, kjer so bila kršena ne le etična in moralna pravila, temveč tudi ključni postulati novinarskega oziroma uredniškega dela. Nekateri smo o tem spregovorili, mogoče pa bodo spregovorili tudi tisti, ki to področje nadzorujejo in kaznujejo,« je končala.

SD: Mediji ne smejo biti poligon politične oz. kapitalske elite
SD-jevega odgovora o brezplačnikih nismo prejeli, so nam pa pred časom dejali, da se zavzemajo za svobodo medijev. Kot je za MMC navedel Mitja Rotovnik, to svobodo razumejo kot avtonomijo novinarskega uredniškega dela. Mediji po njegovih besedah ne smejo biti poligon politične in vladajoče elite ali pomagalo interesom kapitala.

SNS: Manjka nepristranskosti, preveč je senzacionalizma
Zmago Jelinčič (SNS) se o brezplačnikih ni izrekel, dejal pa je, da slovenskim medijem z redkimi izjemami kronično primanjkuje nepristranskosti in objektivnosti. Prepričan je, da v slovenskem medijskem prostoru prevladuje senzacionalizem, neprofesionalnost, objavljanje enostranskih, nepreverjenih in zavajajočih informacij ter podhranjenost vsebine. »Poleg tega je slovensko novinarstvo v službi politike in političnih gospodarskih tajkunov, ki izvirajo iz istih vrst, ki zgolj nadaljujejo mišljenjski vzorec, pridobljen v času študija na FDV-ju,« nam je še zatrdil.

DeSUS: Brezplačnike lahko berejo tudi tisti brez denarja
Tudi v DeSUS-u svojega mnenja o brezplačnikih niso natančno opredelili. Franček Rudolf je za MMC poudaril le njihovo prednost, to je, da jih lahko berejo tudi tisti, ki jim je škoda denarja za plačljive časopise ali pa denarja zanje nimajo.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si