Zakonska predloga so v DZ-ju vložile poslanske skupine SMC-ja, DeSUS-a, SD-ja, ZaAB-a in ZL-ja, po besedah Lilijane Kozlovič iz največje vladajoče stranke SMC pa predloga podajajo, da bi dvignili raven politične kulture v državi.

Predlagana novela zakona o volitvah določa, da za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kot je dejala Lilijana Kozlovič, izvolitev ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznik takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci.

Novelo so po besedah poslanke SMC-ja pripravili tako, da so sledili načelu sorazmernosti in ob upoštevanju ureditev v drugih državah. Če bi se izkazala potreba, da se kakšne stvari uredijo drugače, pa so to pripravljeni storiti, je še dejala. Za sprejetje novele je sicer potrebna dvotretjinska večina.

Rešitve, ki uresničujejo odločbe US-ja
Kot je dejala Lilijana Kozlovič, novela uvaja tudi nekatere rešitve, s katerimi uresničujejo odločbe ustavnega sodišča. Invalidom naj bi tako omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Z novelo želijo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer z zdajšnjih 35 na 40 odstotkov.

Možnost odpoklica župana
Prav tako vložena novela zakona o lokalni samoupravi pa po besedah vodje poslanske skupine ZaAB-a Janija Möderndorferja določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost njegovega odpoklica. Županu ali občinskemu svetniku naj bi med drugim prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Glede odpoklica župana pa novela določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volivci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu.

Proti "nepotrebnim" vstajam
Po besedah Möderndorferja bo možnost odpoklica župana "preprečila marsikatero nepotrebno vstajo, saj bo na ta način lahko izražena volja", da se začne postopek za odstavitev župana.

Po skrajšanem postopku
Predlagateljice predlagajo sprejem novel po skrajšanem postopku. Kot je dejal vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša, gre pri obeh predlogih za manjše spremembe. Jurša sicer pri obeh novelah pričakuje kar nekaj razprave, pa tudi morebitno sodno presojo.

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je prepričan, da sprejem obeh novel, za kateri upa, da ju bosta podprli tudi SDS in NSi, ne bo "dokončna zmaga politike, s katero bi si lahko ta povrnila sloves, ki bi ga morala imeti". Ta sloves si bodo morali po njegovih besedah politiki povrniti sami, brez sprememb zakonodaje. Ob tem Han ocenjuje, da gre pri uvedbi možnosti odpoklica župana za "tektonske spremembe".

ZL: Pomemben korak k demokratizaciji
Matej Tašner Vatovec iz ZL-ja ocenjuje, da obe noveli nakazujeta pomembne spremembe v političnem prostoru, pri čemer je spomnil, da so si v stranki že prej prizadevali za možnost odpoklica župana. Kot je dejal, gre pri tem za majhen, a pomemben korak k demokratizaciji dela občin.

NSi proti ostrejšim pogojem za poslance
V NSi-ju predlogu, povezanem s kandidiranjem poslancev, nasprotujejo, saj bi bil po besedah poslanca NSi-ja Jerneja Vrtovca lahko ustavno sporen. Omejevanje pasivne volilne pravice je po besedah Vrtovca namreč lahko ustavno sporno, saj 43. člen ustave določa, da je lahko izvoljen vsak polnoletni državljan. Za morebitne spremembe ustave v delu, ki se nanaša na volitve, pa je po njegovih besedah potrebna širša razprava vseh poslank in poslancev.

Z odpoklicem župana pa se v NSi-ju strinjajo, a menijo, da mora ureditev vsebovati primerno sito, neko kvoto tistih, ki želijo odpoklicati župana. Že danes sicer pri kandidaturah za poslanska mesta namreč obstajata dve siti: prvo so politične stranke, ki morajo odgovorno presoditi, kdo je lahko kandidat. Drugo, najpomembnejše sito pa je presoja volivk in volivcev, ki z izvolitvijo poslanca odgovornost prevzamejo tudi nase, je pojasnil Vrtovec.

Gorenak: Gre za "antijanša zakon"
Medtem ko v SDS-u predloga še niso preučili, pa gre po oceni poslanca SDS-a Vinka Gorenaka na prvi pogled za "antijanša zakon", podoben tistemu, ki ga je pred časom vložil ZaAB.

30.000 podpisov za odpoklic
Eden izmed pobudnikov peticije za vpeljavo instrumenta ljudske nezaupnice v slovenski pravni red Uroš Lubej pa je v odzivu zapisal, da pobudniki peticije pozdravljajo možnost odpoklica župana, a menijo, da je treba možnost ljudske nezaupnice uvesti tudi za poslance in državni zbor v celoti.

Navaja še, da je njihovo peticijo od novembra 2012 do danes podpisalo več kot 30.000 ljudi.