Na veliko noč po katoliških cerkvah potekajo številne slovesne maše. Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je v svojem nagovoru dejal, da je na svetu na srečo veliko ljudi, ki ne obupajo.

Po njegovih besedah vsakokrat, ko verjamemo, da bodo zadnjo besedo imeli resnica, pravičnost, dobrota in ljubezen, nehote verjamemo v vstajenje: v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo, in to čeprav nam vsakdanje življenjske izkušnje največkrat ne dajejo prav.

"Kljub temu pa je na srečo na tem svetu toliko ljudi, ki ne obupajo nad zmago dobrega nad zlim. Vsi ti nosijo v srcih tisto vero in upanje, ki samo v krščanski veri v Jezusovo in naše vstajenje dobi svojo najvišjo potrditev," je dejal.

Pirih: Solidarnost je teh časih še toliko pomembnejša
Koprski škof Metod Pirih je v nagovoru pri velikonočni maši v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja poudaril, da so v težkih in negotovih družbenih razmerah, ko mnogi trpijo zaradi velikih socialnih krivic, pričevanje življenja, solidarnost z ubogimi in preizkušenimi ter razumevajoča bližina še toliko bolj potrebni.
"Ker je Kristus za vse umrl in vstal, smo poklicani, da izstopimo iz duhovne smrti egoizma v življenje delovanja za skupno dobro in da kot državljani tudi v trenutnih družbenih sistemih dosledno uresničujemo načelo skupnega dobrega," pa je pri maši v mariborski stolnici povedal mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.

Štumpf: Ne smemo se sramovati svojih duhovnih grobov
Murskosoboški škof Peter Štumpf pa je pri velikonočni maši v stolnici svetega Nikolaja povedal, da se ljudje ne smejo sramovati svojih duševnih in duhovnih grobov, kjer so njihove rane, nebogljenosti, nerodnosti, zasvojenosti ali celo grehi.

Celjski škof Stanislav Lipovšek se je v stolnici svetega Danijela dotaknil verske, duhovne, moralne in socialne krize, ki je po njegovih besedah mnoge privedel na prag revščine in obupa.
Hrana je pomemben del velikonočne tradicije
Dan se začne z jutranjimi vstajenskimi procesijami, ki jih pripravijo v cerkvah, ves dan pa potekajo praznične maše. Velikonočno jutro je za mnoge vernike tudi konec 40-dnevnega posta, zato je tradicionalni zajtrk tudi pomemben del obredov. Na mizi so tradicionalne velikonočne jedi; šunka, pirhi, hren in potica. V evangeličanskih cerkvah otroke po bogoslužjih obdarijo s pirhi.