Cepljenje sta do zdaj priporočila posebna strokovna skupina v okviru Inštituta za varovanje zdravja in Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo na nedavni okrogli mizi o raku materničnega vratu. Strokovna komisija je svetovala, naj se cepivo uporablja za preprečevanje bolezni, pri čemer je izhajala iz dokazov klinične učinkovitosti cepiva pri ženskah, starih od 16 do 26 let, in iz dokaza imunogenosti cepiva v skupini otrok in mladostnikov od 9 do 15 let.

Presenetljiva poteza občine Komenda
Razprava v javnosti o cepljenju deklet proti virusu papiloma (HPV), ki povzroča raka na materničnem vratu, se je sprožila potem, ko je občina Komenda sklenila, da bo za cepljenje deklet v osmem in devetem razredu osnovne šole namenila 1,5 milijona tolarjev.

Prvo cepivo, s katerim bodo cepili šolarke - v občini jih je okoli 50 -, bo na voljo takoj po novem letu. Za ta ukrep se zanimajo tudi druge občine, čeprav v Komendi menijo, da bi za cepljenje morala poskrbeti država.

Cepljenje tudi v Sloveniji samoplačniško
Cepljenje proti virusu HPV je v Sloveniji mogoče le samoplačniško - stane od 350 do 380 evrov, kar je ceneje kot na primer v Avstriji, kjer komplet cepljenj stane okoli 650 evrov. Ministrstvo za zdravje je za MMC sporočilo, da bi stroške sicer lahko kril ZZZS, vendar pa bi morala prej to potrditi razširjeni strokovni kolegij in zdravstveni svet. Predvsem pa bi bilo treba zagotoviti finančna sredstva. Ministrstvo je ob tem opozorilo, da je cepljenje za zdaj tudi v drugih državah samoplačniško.

Seznanjaje javnosti ali propaganda?
Medtem pa se je zapletlo v zvezi s seznanjanjem javnosti o prvem cepljenju v Sloveniji, opravljenem pri 14-letnem dekletu. Agencija za zdravila bo namreč preverila, ali je bilo ponedeljkovo javno cepljenje zakonito. Sumi namreč, da ni šlo za seznanjanje javnosti, ampak za propagando. V Agenciji pravijo, da podjetje, ki je cepivo razvilo, ne bi smelo organizirati javnega cepljenja in razpošiljati gradiva, če ga ni pregledala in odobrila Agencija za zdravila.

Druga najpogostejša oblika raka med Slovenkami
Rak na materničnem vratu je za rakom dojk druga najpogostejša oblika raka med Slovenkami. Okužba z omenjenim virusom, ki se najhitreje prenaša pri spolnih odnosih s kože na kožo, je zelo pogosta, saj se več kot polovica spolno aktivnih žensk vsaj enkrat v življenju okuži z njim, vendar v večini primerov okužba v največ dveh letih izzveni.

B. R.