Tako so nekateri poslanci državnega zbora na javni predstavitvi mnenj zakona o konoplji, ki ga je predlagala ljudska iniciativa z 11 tisoč podpisi podpore, izrazili načelno naklonjenost legalizaciji konoplje. Poslanci so ob tem izpostavili regulacijski trend, ki je v drugih državah usmerjen k legalizaciji konoplje in bi ga bilo po mnenju nekaterih poslancev smiselno nadaljevati tudi v Sloveniji.

Precej manj pa je predlaganemu zakonu naklonjena vlada, ki je že podala mnenje, da zakon ni potreben, temveč zadošča sprememba uredbe, s katero bi snovi iz konoplje, primerne za medicinsko uporabo, postavili iz skupine prepovedanih mamil v skupino snovi, dovoljene za medicinsko uporabo. Obenem pa je kot nepotrebnega označila predlog zakona o samozdravljenju, po katerem bi lahko vsakdo izbiral, s katerimi zdravili oziroma rastlinami bi se zdravil in jih v ta namen tudi gojil.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je prepričana, da premestitev konoplje med skupino snovi, primernih za uporabo v medicini, zadošča za omogočanje uporabe kanabinoidov v zdravstvu. Obljubila je tudi, da bo ministrstvo te ukrepe kmalu pripravilo. Bolj zadržana pa je do splošne legalizacije, pri čemer je opozorila na uživanje marihuane med mladimi.

Stroka enotno za odpravo kaosa
Da je področje medicinske konoplje nujno treba urediti, pa izpostavlja tudi medicinska stroka. "Potreba po uporabi teh zdravil je," opozarja predstojnik Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Andrej Kastelic, "zato je treba narediti korak naprej. Ni dobro, da so ljudje prisiljeni v kazniva dejanja, kar za seboj potegne tudi to, da zdravniki pogosto ne vedo, kaj ljudje dejansko jemljejo in ali lahko to pripelje do zapletov v kombinaciji z drugimi zdravili." Ne nazadnje so na centru za zastrupitve UKC-ja Ljubljana v zadnjem četrtletju lanskega leta prav zaradi nenadzorovanega jemanja hašiševega olja ugotovili skokovit porast zastrupitev z njim, nobena pa ni imela dolgotrajnejših posledic ali zapletov.

Bolj kot zastrupitve so tragične zgodbe bolnikov za rakom, med katerimi se je razširilo prepričanje, da je s konopljinim oljem mogoče celo pozdraviti raka. Da je takih zgodb vsak dan več, svari specialistka internistične onkologije Maja Ebert Moltara, ki se v ambulanti za paliativno oskrbo onkološkega inštituta vsakodnevno srečuje z bolniki, ki so na tak ali drugačen način prišli do medicinskih izdelkov iz konoplje. "Danes je po njeni oceni že več kot polovica bolnikov vsaj poskusila izdelke iz medicinske konoplje." Težava pa je v tem, da raba kanabinoidov v medicinske namene ni ustrezno zakonsko opredeljena, zato so bolniki prepuščeni sami sebi in izdelkom, ki so jim dostopni. Dostikrat do njih pridejo prek preprodajalcev, ki v stiski bolnikov vidijo priložnost za hiter zaslužek. "To v povezavi z razširjanjem prepričanja o čudežnih zdravilih privede do res žalostnih zgodb, ko ljudje zadnje mesece življenja zapravljajo čas in energijo za pridobivanje teh preparatov, namesto da bi življenje umirili in ga preživljali z bližnjimi.”

Nekateri zdravniki sicer izdajajo bele recepte, s katerimi si bolniki lahko izdelke iz medicinske konoplje kupijo v Avstriji, drugi pa se prav zaradi zakonske neurejenosti skušajo temu izogniti in se o tem ne želijo pogovarjati z bolniki. Po mnenju Ebert Moltare je treba o tem vendarle čim več govoriti, saj za nekatere bolnike lahko pomeni medicinska konoplja veliko korist. Je pa pogoj zakonska ureditev, na podlagi katere bi lahko nastajale tudi raziskave o tem, v katerih primerih so ti preparati uporabni.

Med bolnike, za katere je medicinska konoplja še posebej primerna, sodijo ljudje s kroničnimi bolečinami. Zato je po mnenju predsednika slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Gorazda Požlepa skrajni čas, da bi bili tudi v Sloveniji na voljo nekateri preparati medicinske konoplje. Za kroničnimi bolečinami v razvitem svetu trpi okoli 20 odstotkov ljudi in pri njih so možnosti zdravljenja razmeroma omejene, zato bi bila po Požlepovem mnenju dobrodošla vsaka dodatna možnost, ko obstoječa zdravila ne dajo zadostnega učinka.

Poleg kroničnih bolečin pri multipli sklerozi so zdravila uporabna pri slabostih zaradi kemoterapije, pri spodbujanju teka in pri bolnikih, okuženih z virusom HIV, ki izgubljajo mišično maso. Sicer pa poteka tudi razvoj zdravil iz kanabinoidov, zlasti v ZDA, med drugim tudi za zdravljenje epilepsije. Pričakovati pa je, da se bo razvoj zdravil iz kanabinoidov nadaljeval tudi v Evropi. Razvoj tovrstnih zdravil pomeni tudi gospodarsko priložnost za kmete, saj pridelovanje konoplje prinaša šestkrat višji hektarski donos, kot denimo pšenica ali koruza.

Kljub temu pa je prav zaradi razširjenosti konoplje na črnem trgu njena proizvodna cena znana najširšemu krogu potencialnih uporabnikov, zato si od tovrstnih izdelkov tako proizvajalci kot tudi država ne morejo obetati dobička iz višanja cen zdravil oziroma trošarin. Tomaž Koren z Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti navaja primer Nizozemske, kjer je cena zdravil v lekarni močno presegala ceno marihuane v t. i. coffe shopih, zaradi česar se zdravila v lekarnah niso prodajala. Šele ko so spustili ceno, je prodaja zdravil narasla.