Uporaba konoplje in njenih proizvodov v medicinske namene je omogočena v številnih državah, vedno bolj tudi na področju EU-ja. Bolj ali manj je v zdravilne namene dekriminalizirana denimo v Avstriji, Nemčiji, Španiji, Italiji, na Nizozemskem, Finskem, Portugalskem ter seveda na Češkem, ki je v zadnjih letih precej liberalna na področju mehkih drog.

Izdelki iz konoplje so v omenjenih državah prek receptov na voljo pacientom, ki jih mučijo najrazličnejše kronične ali celo neozdravljive bolezni, kot so rak, parkinsonova bolezen, multipla skleroza, sladkorna bolezen …

Na Češkem lahko posamezniki gojijo doma do pet konopljinih rastlin za lastno uporabo, brez strahu, da bi jih zaradi tega trpinčili organi pregona. Za licence za pridelavo večjih količin konoplje v medicinske namene pa se bodo potegovali tudi tamkajšnji kmetje.

Za podoben dostop do proizvodnje in uporabe konoplje v medicinske namene si prizadeva tudi predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba Jaka Bitenc, ki sicer že zdaj številne bolnike zalaga s proizvodi iz konoplje. Kar je seveda z vidika trenutne slovenske zakonodaje sporno in tudi tvegano početje.

"Sem prodajalec zdravil in delim brezplačne nasvete. Pravzaprav nočem prodajati zdravil. Vsem raje podarim semena, da jih bolniki vzgajajo doma sami," pravi predlagatelj zakona o konoplji.

Predlog zakona o uporabi konoplje tudi v medicinske namene so v Sloveniji že predlagale nekatere nevladne organizacije. Vendar Bitenc pravi, da je njegov predlog zakona o konoplji, ki bi dovolil uporabo konoplje v industrijske in zdravstvene namene ter gojenje konoplje v omejenih količinah za lastne potrebe, bolj prijazen do bolnikov.

Velik interes farmacevtov
"Predlog zakona smo napisali zato, da ne bi zadeva prišla v roke zgolj farmacevtski industriji. Naš predlog zakona predvideva, da bi lahko vsak posameznik vzgojil kilogram konoplje za samooskrbo in bi s tem lahko začel s samozdravljenjem," poudarja Bitenc.

"Če bi bila proizvodnja konoplje zgolj v rokah farmacevtske industrije, bi na naš račun kovala dobičke, saj si je ne bi smeli proizvajati sami. Dober primer je Kanada, kjer so dovolili uporabo konoplje v medicinske namene in jo prepustili farmacevtski industriji. Ponovno bi se vzpostavil črni trg, saj so tam cene nižje in boljša kakovost proizvodov," še opozarja.

Ne nazadnje je farmacevtska industrija v Kanadi in ZDA, v delih, kjer je dovoljena uporaba konoplje v medicinske namene, že pristavila svoj lonček in bolnikom ponuja sintetične kanabinoide (skupina snovi, značilnih za konopljo).

Snovi v konoplji in vpliv na bolezni
Marsikdo bi ob prodaji proizvodov iz "prepovedane droge konoplje", kot jo uradno poimenuje slovenska policija, pomislil, da gre za klasično preprodajo mamil. Vendar jo Bitenc v zdravilne namene uporablja tudi sam, saj pravi, da je bolnik z diabetesom tipa 1, pri katerem si morajo bolniki zaradi pomanjkanja vbrizgavati inzulin.

S pomočjo uživanja konopljinega olja pa, kot pravi, inzulina praktično več ne potrebuje. Ali gre pri tem za nespametno početje ali ne, je svojevrstno vprašanje. Vendar naj bi imele snovi v konoplji blagodejen vpliv na določena bolezenska stanja.

Ameriška revija The American Journal of Medicine je denimo letos maja objavila rezultate raziskave, kjer so ugotovili, da ima uživanje konoplje res pozitivne učinke na bolnike s sladkorno boleznijo.

Bitenc pravi, da se nanj za njegove proizvode obračajo tudi nekatere naše bolnišnice, da bi lajšale težave bolnikom.

Poleg konopljinega olja izdeluje tudi tinkture z olivnim oljem in mazila. "Konzumiranje olja ni priporočljivo za vsakega človeka. Hudim rakavim bolnikom in starejšim ljudem priporočam uporabo svečk. Občutek "zadetosti" je manjši, učinek pa je večji, ker gredo snovi neposredno v sluznico", še razlaga promotor uporabe konoplje v medicinske namene.

Zakona o samobivanju in samozdravljenju
Poleg zakona o konoplji je pripravil tudi predloga zakona o osnovnem bivanju in zakona o samozdravljenju, ki predvideva, da se lahko vsak sam odloča, s kakšnimi zdravili in zdravilnimi rastlinami se bo zdravil in ima v ta namen pravico gojiti katero koli rastlino, če je ne prodaja. "Zakon o samozdravljenju bi omogočal, da bi si Slovenci lahko sami pridelali žajbelj, kamilice in konec koncev konopljo," še dodaja.

Poslanci se bodo z omenjenimi tremi predlogi zakonov ukvarjali, če bo predlagatelju uspelo do 12. decembra zbrati 5.000 na upravnih enotah overjenih podpisov. Kar se glede na rigorozno prakso slovenskega zbiranja podpisov za zakonodajne in referendumske pobude, zdi "Sizifovo delo". Mnogo lažja pot je s pomočjo podpisov poslancev DZ-ja, toda med poslanci vsaj za zdaj, ni bilo slišati navdušenja po dekriminalizaciji konoplje v medicinske namene.