Logiko varčevanja na področju izobraževanja po njegovih besedah nadaljuje tudi sedanja vlada, in to ne glede na to, da podatki kažejo v drugo smer. Štrukelj je med drugim navedel Efficency Index 2014, ki Slovenijo po učinkovitosti porabljenega denarja v izobraževanju uvršča na sedmo mestu na svetu, pa tudi študijo OECD-ja, ki je ugotovila, da je med 29 državami, zajetimi v študijo, od leta 2007 do leta 2013 prav Slovenija izobraževanju pobrala največ denarja.

Omenil je še podatke Eurostata, ki za Slovenijo ob Grčiji govorijo o največjem padcu stroškov plač, ki med drugim kažejo še, da je padec stroškov za plače v izobraževanju tudi bistveno večji kot v državni upravi in zdravstvu.

A kot ugotavlja Štrukelj, finančnega ministra Dušana Mramorja to ne prepriča, "saj so ob tehnični pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ponovno naročili preverbo izračunavanja stroškov v izobraževanju in tudi na področju sociale". Iz gradiva za zadnjo novinarsko konferenco ministra po Štrukljevih besedah izhaja, da je vlada na podlagi končnih poročil resornim ministrom naložila, naj nadaljujejo racionalizacije.

Zelo ekonomsko gledanje na področja izobraževanja, zdravstva, sociale in tudi kulture, kakršno je v Sloveniji, ima po njegovih besedah lahko skrajno resne posledice.