Kot je poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, želijo sindikalne centrale čim prej zbrati 5.000 overjenih podpisov podpore njihovemu predlogu, da bi lahko spremembe zakona o definiciji minimalne plače stopile v veljavo s 1. januarjem 2016. Še enkrat pa so poudarili, da ne gre za dvig minimalne plače, ampak za izvzem dodatka za neugoden delovni čas iz sedanje definicije.

Semolič je pojasnil, da je junija več kot 36.000 ljudi (okoli šest odstotkov vseh zaposlenih) prejemalo minimalno plačo, ki že sama po sebi ne zagotavlja dostojnega življenja.

Zdravnik da, medicinska sestra ne
Ob tem nekateri delavci delajo v neugodnem delovnem času - ob koncih tedna, ponoči ali med prazniki, zaradi zakonske definicije minimalne plače pa za to ne prejemajo dodatkov kot njihovi sodelavci, ki že tako prejemajo višje plače.

Semolič je poudaril še, da s tem predlogom ne posegajo v višino minimalne plače, kot želijo njihov predlog predstaviti nekateri, ampak želijo zgolj odpraviti krivico. Kot primer je navedel zdravnika, ki dela ponoči in dobi - povsem upravičeno - dodatek, medtem ko ga medicinska sestra, ki že tako prejema minimalno plačo, ne dobi.

Pojasnil je še, da so minimalno plačo želeli v dogovoru z delodajalci že večkrat redefinirati, tudi v času konjunkture, vendar očitno za "popravo te krivice za nekatere delodajalce nikoli ni pravi čas". Semolič je še poudaril, da je kar nekaj delodajalcev že prisluhnilo sindikalnim zahtevam in dodatke izvzelo iz minimalnih plač.

Sindikati enotni in ne nameravajo odnehati
K čim številčnejšemu pristopu k oddaji podpisov, ki jih začnejo sindikati zbirati s 1. septembrom, so pozvali še v Konfederaciji novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederaciji sindikatov Slovenije - PERGAM, Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, Slovenski zvezi sindikatov - Alternativa in Zvezi delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost.

Vodja KSJS-ja Branimir Štrukelj je poudaril, da je to ena od priložnosti, ko lahko "pokažemo enotnost zaposlenih tako v zasebnem kot v javnem sektorju". "To se mi zdi pomemben element, ki bo v prihodnje omogočal spopad za izboljšanje življenjskih pogojev delavk in delavcev v naši državi," je dejal.

Zdenko Lorber iz Alternative je ob pozivu pojasnil še, da so k predlogu pristopili izjemno racionalno in iz definicije minimalne plače niso izvzeli vseh dodatkov, zgolj tistega za neugoden delovni čas.

Jakob Počivavšek iz Pergama je še opozoril, da načelni podpis podpore - prejeli so jih več kot 30.000 - ni dovolj za začetek zakonodajnega postopka, Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90 pa je poudaril, da bodo državljani, ki si bodo vzeli nekaj minut za overjen podpis, pripomogli k temu, "da državljanska pobuda dobi pravo veljavo". "Je tudi aktivnost sindikatov, ki ni samo rompompom na ulici, da bo nekdo drug nekaj naredil. Tokrat smo se konkretno odločili peljati akcijo in sami vložiti spremembo zakona," je še poudaril.

V sindikatih upajo tudi na podporo v državnem zboru, čeprav se največja poslanska skupina SMC še ni izrekla glede podpore spremembi zakona. Semolič ob tem opozarja, da puške ob morebitni nepodpori nikakor ne bodo vrgli v koruzo, ampak bodo izkoristili možnosti, ki jih ponujata slovenski in evropski pravni red.

Delodajalci želijo za skupno mizo
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) pa je v sporočilu za javnost zapisalo, da je minimalna plača ena izmed najpomembnejših kategorij v okviru delovne zakonodaje, za katero so se s socialnim sporazumom zavezali, da jo bodo urejali s socialnim dialogom in v soglasju s socialnimi partnerji.

Hkrati minimalna plača predstavlja najnižji možni strošek dela slehernega delodajalca v Sloveniji, je zapisal generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole.

"Zaradi tega vsaka njena sprememba neposredno vpliva na dvig stroškov, sistem nagrajevanja, kakor tudi na kolektivne pogodbe, tako na ravni podjetja kot tudi na panožnih ravneh," meni.

ZDS tako poziva vse socialne partnerje, da nemudoma pristopijo k usklajevanju interesov za pogajalsko mizo v okviru tripartitnega socialnega dialoga.