Schulten se je v ponedeljek udeležil mednarodne konference o spremembi definicije minimalne plače v Ljubljani, kjer je spomnil, da je Nemčija letos uzakonila minimalno plačo, ki znaša 8,50 evra na uro. Znesek pokriva osnovno delo, vsi dodatki pa so plačani posebej.

Kot je poudaril Schulten, Nemci nimajo zakonske definicije minimalne plače, saj je nemška vlada presodila, da so to definicijo s svojimi odločitvami vzpostavila Sodišče Evropske unije in delovna sodišča v Nemčiji. "Njihove razsodbe jasno pravijo, da morajo biti dodatki, kot sta dodatka za nadurno delo in delo v neugodnem delovnem času, plačani posebej," je pojasnil.

Po njegovih besedah so sicer proučili več držav z minimalno plačo, tudi Francijo, Veliko Britanijo in Nizozemsko. V vseh teh državah je nedeljsko in praznično delo plačano dodatno. "Po mojem vedenju v Evropi, razen Slovenije, ni nobene druge države, kjer bi bili tovrstni dodatki vključeni v minimalno plačo," je povedal strokovnjak.

Slovenija ima namreč skladno z zakonom iz leta 2010 definicijo, po kateri se v minimalno plačo vštevajo vsi dodatki: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost. Posebej se plačuje le nadurno delo.

Schulten je to definicijo ocenil kot problematično. "To ustvarja nepravičen položaj. Zakaj bi nekdo, ki dela v težjih razmerah, denimo ponoči, dobil enako plačo kot nekdo, ki dela navaden delavnik?" se je vprašal.

V tem pogledu se mu zdi zahteva oziroma zakonski predlog sindikatov, po katerem bi se iz minimalne plače izvzelo dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako da bi jih morali delodajalci plačevati posebej, razumljiva.

Slovenska minimalna plača ugodna
V okviru ocene slovenskega sistema minimalne plače je Schulten dejal, da je zaznal skoraj 23-odstotno zvišanje bruto minimalne plače pred petimi leti in da je bil ta ukrep nujen. Zdaj je slovenska minimalna plača v primerjavi z minimalnimi plačami v drugih evropskih državah na razmeroma ugodni ravni, je menil.

V Nemčiji imajo po njegovih besedah še nekaj težav z implementacijo minimalne plače, saj so delodajalci, da bi se ji izognili, včasih zelo kreativni. Ne glede na to pa verjame, da bo to trajalo le določen čas in da bo na koncu večina delodajalcev novi institut sprejela in ga upoštevala.

Uveljavitev minimalne plače so v Nemčiji sicer najbolj občutili zaposleni v storitvenih dejavnostih: gostinstvu, trgovini, varovanju, frizerski obrti ... Prav pri storitvah je zdaj zaznati tudi nekoliko višje cene.

Novi institut pa je, tako ugotavlja Schulten, poleg zvišanja prejemkov najranljivejšim prinesel še upad malega dela, za katerega so značilne nizke plače in začasnost. Z uvedbo minimalne plače so ta dela postala za delodajalce manj privlačna, tako da jih nadomeščajo z rednimi zaposlitvami.

Mednarodno konferenco Sprememba definicije minimalne plače sta v Ljubljani pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in hrvaška fundacija Friedrich Ebert Stiftung.