Slovenska politika do izobraževanja je napačna in zgrešena, je ob podpisu skupne izjave z naslovom Proti uničevanju javnega šolstva izjavil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj. Izjavo so po njegovih besedah pripravili "v skrbi in zaradi strahu, da ne bi v Sloveniji naredili premikov v izobraževanju, ki bi lahko dolgoročno škodili kakovosti javnega šolstva in predvsem izobrazbeni ravni slovenskih državljanov".

"Podpisniki verjamemo, da je izobrazba največ, kar ima ta država glede na to, da naftnih polj in zlatih rudnikov nimamo," pravi Štrukelj in dodaja, da je treba zato vse spremembe na tem področju skrbno premisliti.

"Morali bi več investirati"
Podpisniki so namreč prepričani, da vlada in ministrstvo "nepremišljeno z ne dovolj velikimi posvetovanji s stroko in drugimi udeleženci spreminja stvari". Rigorozno varčevanje v izobraževanju po Štrukljevem mnenju ne pomeni izhoda iz krize. "To je misija nemogoče. Morali bi več investirati, več skrbi posvetiti nadarjenim otrokom in se več posvetiti tistim, ki potrebujejo našo pomoč," je jasen Štrukelj.

"Aroganten nastop oblasti do vseh udeležencev"
Z izjavo po njegovih besedah želijo opozoriti na neustrezen odnos ministrstva pri združevanju srednjih šol in na "aroganten nastop oblasti do vseh udeležencev" - zaposlenih, ravnateljev, staršev in dijakov. Zahtevajo, da ministrstvo napovedano združitev umakne, dokler ne pripravi ustreznih strokovnih analiz posledic združevanja. Zahtevajo tudi, da ministrstvo v nameravane spremembe vključi vodstva šol in zaposlene ter dijake in njihove starše.

Nasprotujejo zvišanju standardov in normativov
Podpisniki tako zavračajo vladno namero po dodatni obremenitvi strokovnih delavcev v vrtcih in šolah ter se pridružujejo opozorilu, da imajo vsi pedagoški delavci poleg neposredne pedagoške obveznosti še drugo delo. Nasprotujejo povečanju števila otrok in učencev v oddelkih, ker bi se tako posledično znižala kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Prav tako nasprotujejo zaostrovanju tudi vseh drugih standardov in normativov, ki bi ogrozili doseženo kakovost v slovenskih vrtcih in šolah.

Hkrati podpirajo protest enajstih dekanov fakultet, ki izobražujejo strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, in Filozofske fakultete proti uničenju in razvrednotenju visokega šolstva. Štrukelj je še omenil, da bo podpisnike na njihovo prošnjo v četrtek sprejel predsednik republike Danilo Türk, ki ga bodo seznanili s svojimi stališči.

13 podpisnikov
Protestno izjavo so sicer podpisali predstavniki Sviza, sindikata direktorjev in ravnateljev, združenj ravnateljic vrtcev in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, skupnosti vrtcev, društva ravnateljev, zveze srednjih šol in dijaških domov, dijaške organizacije, zveze društev pedagoških delavcev, društva šolskih svetovalnih delavcev, društev učiteljev podružničnih šol in šolskih knjižničarjev.
Turkovo ministrstvo vse zavrača
Na sporočilo so se odzvali tudi na visokošolskem ministrstvu, kjer so poudarili, da uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov ni povezana z dialogom o socialnem sporazumu. Pobudnikom so očitali tudi neomikano raven komuniciranja in ponovili, da pri uredbi ne gre za poseganje v sistem visokega šolstva, ampak zgolj za prilagoditev rebalansu proračuna.
Na ministrstvu sicer priznavajo, da je bil čas, ki je bil na voljo za posredovanje pripomb, resda kratek, a vseeno dovolj dolg. "Da ne bodo poslali pripomb, so se iz načelnih razlogov odločili le predstavniki sindikalne strani. Zato zanikamo trditev, da je bil rok nemogoč. Prav tako moramo ponovno odločno zavrniti trditev, da smo uredbo objavili 'na skrivaj'," so zapisali in dodali, da je bila objavljena na portalu e-uprava.gov.si.

Po njihovem mnenju tudi ne drži, da je bila Univerza v Ljubljani posebej oškodovana. Lani je ta univerza prejela 68,7 odstotka vsega denarja za visoko šolstvo, letos pa 68,34 odstotka, so zapisali. "Razlika je torej zanemarljiva," ugotavljajo. Prav tako zavračajo navedbe, da so namenili več sredstev koncesionarjem, saj jih bodo prejeli toliko kot lani, se pravi 4,14 odstotka.