Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pričakuje odprt in strpen dialog ter razumevanje sindikatov, da se v maso plač javnih uslužbencev ne da posegati. "Vlada je naredila vse, da je primerno uravnotežila proračun, da je zmanjšanje odhodkov primerno porazdelila po celotnem javnem sektorju, in o tem se ne moremo pogajati," je ob prihodu na pogajanja dejal Pličanič.
Vladna pogajalska skupina in tudi sindikati morajo po ministrovih besedah narediti vse, da najdejo način prilagoditve znižanju mase plač, ki bo čim mehkejši za javne uslužbence, da se čim bolj izognejo odpuščanju v javnem sektorju.
"Za odpuščanje ne potrebujemo soglasja"
Kot je dejal Pličanič, od sindikatov pričakuje, da bodo bolj konstruktivni, kot so bili do zdaj, in da bodo tudi sami predlagali, kako vidijo najboljše načine te prilagoditve. Prav v načinu znižanja mase plač je fleksibilnost, ki pa predpostavlja aktivnost obeh strani, da poiščejo takšne načine prilagoditve, ki bodo čim mehkejši, je poudaril minister. "Za odpuščanje vlada ne potrebuje soglasja sindikatov, mi si pa ne želimo iti v bolj radikalne korake, pač pa si želimo v sodelovanju s sindikati najti za javne uslužbence sprejemljivejše načine, kot je odpuščanje," je pojasnil.
Pličanič: Lahko bi bil kdo še bolj prikrajšan
Opozoril je, da ima vladna stran ves čas kup predlogov, kako doseči to prilagoditev. Težava je po njegovem mnenju bolj v tem, da se sindikati o tem do zdaj niso želeli pogovarjati z njimi, ampak trmasto vztrajajo pri rebalansu proračuna. "Vlada še vedno misli, da se tukaj ne da nič narediti. Bili bi nepravični do drugih delov javnega sektorja, do drugih segmentov proračunske porabe, če bi zdaj povečevali maso plač in bi bil nekdo drug še bolj prikrajšan, kot že je," je dejal Pličanič.
Današnji sestanek je po ministrovih besedah "prvi akt v vrsti drugih, ki bodo sledili in so potrebni zato, da najdemo skupno točko, da se stavki izognemo". Aktualnih političnih razmer Pličanič ni želel komentirati.
Posedi pričakuje sporazum o reševanju zahtev
Na tokratna pogajanja so vladno stran povabili sindikati. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi pričakuje, da bodo najprej izmenjali stališča do tega, da so pogajanja potrebna in da je treba voditi dialog o vseh vprašanjih, ki so jih odprli v stavkovnih zahtevah. Da bi preklicali stavko, pa bi morali po njegovih besedah doseči sporazum o reševanju stavkovnih zahtev.
Posedi: Odpuščanja zahtevajo dogovore, načrte
Posedi na ministrovo vztrajanje, da se o obsegu znižanja mase za plače ni mogoče pogajati, odgovarja, da bo minister moral najprej povedati, za kakšno znižanje gre, saj to še ni popolnoma jasno. Na navedbe, da vlada za odpuščanje ne potrebuje soglasja sindikatov, pa odgovarja, da naj si minister pogleda zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih. "Vsak delodajalec v Sloveniji, ki načrtuje večja odpuščanja, se je dolžan dogovoriti z zaposlenimi in pripraviti neki načrt," opozarja Posedi.
Glede aktualnih političnih razmer in razhajanj v vladni koaliciji pa Posedi odgovarja, da vlado jemljejo kot delodajalca in da se država ne ustavi, "če nekdo odstopi ali ne". Vedno bo nekdo, ki bo imel pooblastila: "Pričakujem, da bo nekdo v Bruslju zastopal interese Slovenije, torej jih lahko tudi doma."
Štruklju vladna stališča nerazumljiva
Predsedniku Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirju Štruklju se zdi vladno stališče, da se še vedno ne pogaja o masi plač, precej nerazumljivo; to je namreč ključni razlog za stavko, saj ima za posledico tako odpuščanja kot zniževanje plač. "Če vlada ne potrebuje našega soglasja, je to od danes naprej. Vseh dvajset let so bili vedno opravljeni poskusi, da se z javnimi uslužbenci in uslužbenkami najde kompromis v zvezi s plačami za prihodnje proračunsko leto. In je bil tudi praviloma vedno najden," je opozoril.
Štukelj sicer meni, da bi bila stavka ob morebitnem odstopu vlade nesmiselna. "Če pa bomo imeli vlado z nekaj manj ministri, to samega dejstva ne spremeni. Zato stavka v sredo zagotovo bo, razen če se danes na teh pogajanjih ne bo zgodilo kaj pravljičnega," je še dodal.
Sindikati med drugim zahtevajo ohranitev delovnih mest v javnem sektorju, pogajanja o masi plač ter pogojih dela za letošnje in prihodnje leto. Vlada pa v odgovoru na stavkovne zahteve vztraja, da se o obsegu znižanja mase za plače javnih uslužbencev ni mogoče pogajati, pogajajo se lahko le o načinu zmanjšanja.
GZS: Milijonska škoda stavke
Na stavko so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Poudarili so, da bosta stavka v javnem sektorju in stavka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) dodatno ogrozili položaj zaposlenih v zasebnem sektorju, posledično pa tudi v javnem sektorju. Zbornica ocenjuje, da bi celodnevna stavka SKEI-ja v treh panogah povzročila izpad 51,4 milijona evrov prihodka in 12 milijonov evrov dodane vrednosti.
Menijo, da so zahteve SKEI-ja - ki med drugim zahtevajo zvišanje plač v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za devet odstotkov - nerazumne in da ogrožajo delovna mesta.
Čebašek - Travnikova opozarja na neurejenost stavke
O stavki se je izrekla tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik in opozarja, da je stavka delavcev ustavna pravica, ki se lahko omeji le, če to zahteva javna korist. Ob tem dodaja, da stavka po 22 letih zakonsko še vedno ni povsem urejena.
Vse sindikate, ki bodo stavke organizirali in vodili, pa poziva, naj s svojimi dejavnostmi čim manj prizadenejo pravice uporabnikov njihovih storitev. Javnost in uporabnike storitev pa naj pravočasno in celovito obvestijo o načinu izvajanja stavke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje