Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je na govorniški oder stopil z besedami: "Vidim transparent, ki pravi: 'Teh žensk ne boste utišali'," in dodal: "Hvala vladi, ki je s podcenjujočim odnosom do konca razburila 45.000 strokovnih delavcev v naši državi." Vlada naj bi po Štrukljevih besedah prek medijev skušala prepričati druge sindikate, da bi zaposleni v vzgoji in izobraževanju radi imeli več kot drugi, kar je po njegovem mnenju manipulacija, "saj bi radi imeli toliko kot drugi".

Štrukelj: Najvišje izobrazbe, najnižje plače
Štrukelj je dejal, da na vladi gledajo stran in se delajo norca iz dejstev, saj je v vzgoji in izobraževanju izobrazbena struktura najvišja, povprečna plača pa najnižja: "Od januarja 2014 so v zdravstvu plače zrasle za 13 odstotkov, v šolstvu pa za 4,5 odstotka," kar je manj od rasti povprečne plače v tem obdobju, je opozoril Štrukelj. Šolnikom so se sicer med krizo plače znižale za okoli 8 odstotkov.

"Nimajo drugi v javni upravi preveč, njihova plača je dostojna in jim jo privoščimo, ampak spoštujte tudi naše delo. Vsi podpiramo izboljšanje plač, ne moremo pa se delati, da je vzgojno-izobraževalno delo vredno manj od drugega," je še dodal Štrukelj. Po shodu je na novinarski konferenci napovedal, da se bodo, če dogovor z vlado ne bo sprejet, 17. aprila v Ljubljani stavkajoči zbrali pred vlado, parlamentom in sedeži koalicijskih strank.

Vladna taktika: "Spri in vladaj"
Gregor Kovačič, učitelj zgodovine na Osnovni šoli Škofljica, se je spraševal, zakaj vlada ne more vrniti plač na višino pred krizo, če se hkrati hvali s 5,5-odstotno gospodarsko rastjo: "Če varčujemo v izobraževanju, kulturi, znanosti, obrambi, država razpada," meni Kovačič, ki je tudi komentiral navedbe, da vlada dogovora s Svizom ni podpisala zaradi drugih sindikatov javnega sektorja: "Vlada uporablja staro taktiko oblastnikov "spri in vladaj". Nismo paraziti, ampak gradniki te družbe in države."

"Stavkalo je več kot 95 odstotkov vrtcev in šol"
"Obiskalo nas je sonce, morda nas obišče še kdo iz vlade," je zbrane na shodu pred vlado nagovorila Magdalena Mustar Pečjak, učiteljica na srednji šoli in predsednica območnega odbora Sviza. Pozdravila je vzgojitelje, pomočnike vzgojiteljev, učitelje, knjižničarje, svetovalne in administrativne delavce na vseh ravneh izobraževalne lestvice. Pozdravila je tudi zaposlene na univerzah in v kulturi, ki se pridružujejo zahtevam po ustreznejšem vrednotenju dela.

Sporočila je, da je stavkalo več kot 95 % vseh vrtcev in šol, in dodala, da je po ponedeljkovem razočaranju njihova odločenost večja kot kadar koli doslej. Od 2.500 do 3.000 zbranih je vladi ponovilo zahteve: vrnitev višine plač na predkrizno raven, zvišan regres za najnižje plačane, vrednotenje razredniškega dela ter plačilo splošne stavke zaradi vladne kršitve dogovorov in kolektivnih pogodb glede vračila sredstev po koncu krize.

V Mariboru na ulici 2.000 učiteljev in vzgojiteljev
Protestni shod Sviza je potekal tudi v Mariboru, kjer se ga je udeležilo 2.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Predsednik območnega odbora Sviza Boris Radosavljevič je poudaril, da zaupajo pogajalski skupini in da so pripravljeni podpisati to, kar je bilo z vlado že dogovorjeno. V nagovoru zbranim je poudaril še, da je ob slabo plačanih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v bližnji prihodnosti neizbežen padec kakovosti javnega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki je po njegovih besedah še posebej pomemben za otroke iz delavskih in vseh drugih materialno osiromašenih družin.

Na shodu v Mariboru so imeli posebno besedo tudi predstavniki kulture. Ti sicer, tako kot raziskovalci, ne stavkajo, so pa člani sindikata Sviz in so se stavkajočim šolnikom priključili. Zaposleni v kulturi pričakujejo, da se bo Sviz v okviru pogajanj potegoval tudi za izboljšanje njihovih plač, je poudarila predsednica sindikalne konference kulture za Podravje Irena Porekar Kacafura. Pojasnila je, da so se sicer želeli sami z ministrstvom za kulturo "kulturno dogovoriti" za odpravo plačnih anomalij in vračilo, kar jim je bilo v letih varčevanja odvzeto, a doslej kakšnega dogovora niso dosegli.

Ponedeljkov zaplet na koncu pogajanj
V ponedeljek so sindikalisti in vladni pogajalci pozno zvečer sporočili, da se jim ni uspelo uskladiti in da stavka ni preklicana. Po navedbah Branimirja Štruklja so z vodjo vladnih pogajalcev Lilijano Kozlovič že dorekli dogovor, ki pa ga ta nato ni hotela parafirati. V torek je Kozlovičeva pojasnila, da ni imela mandata za parafiranje dogovora s Svizom. Koalicija je namreč svoj predlog ponudila kot sveženj, in ker ga s sindikalno stranjo, s katere po njenih besedah ni bilo približevanja, niso uskladili, dogovora ni mogla podpisati.

Štrukelj je pojasnil, da se v ponedeljek niso uskladili glede datumov zvišanj plač. Vlada je predlagala, da bi del zvišanj izvedli 1. septembra letos, del 1. septembra 2019, del pa 1. septembra 2020, medtem ko se je Sviz zavzemal, da se del zvišanj izvede 1. septembra letos, drugi del pa 1. septembra 2019.

Uskladili se niso niti glede dela napredovanj in zvišanja plač za zaposlene na univerzah, ki imajo univerzitetno izobrazbo. Za te vlada predlaga zvišanje plač za dva plačna razreda, v Svizu pa za tri razrede. Te tri neusklajene zadeve po besedah Štruklja niso bistvene, zato je o njih mogoče dogovor doseči zelo hitro.

Po nekaterih informacijah naj bi bil razlog, da parafiranja dogovora s Svizom ni bilo, nasprotovanje drugih sindikatov. Kozlovičeva je namreč dejala, da gre njihov razmislek v smeri, da se posamezne skupine ne vrednotijo drugače. A hkrati je potrdila, da so sindikati, ki jih vodi Jakob Počivavšek, zahtevali nekaj več, ko so videli, kaj ima na mizi Sviz.