Ministrstvo za delo namreč pripravlja zakon o malem delu, ki bi študentsko delo precej spremenil. Delo bi bilo omejeno na 672 ur na leto, zaslužek na letni ravni pa ne bi smel presegati minimalne letne plače. Izhodišča, ki smo jih prejšnji teden podrobneje predstavili tudi na MMC-ju, se predstavnikom Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) zdijo slaba. Prejšnji teden so pred vlado izhodišča zažgali, danes dopoldne pa so pepel, ki je pri tem nastal, potresli pred Državnim zborom.

Predsednica ŠOS-a Katja Šoba je med trosenjem pepela novinarjem dejala, da to počnejo zato, da ne bi "katermu izmed poslancev ali ministrov spodrsnilo na spolzkem terenu," predsednik Študentske organizacije univerze v Ljubljani Jernej Štromajer pa je dodal, da njih pri zakonu o malem delu ne bo, ker so izhodišča zažgali.

Šoba: Zakon je slab
Pojasnila je, da se jim zakon zdi slab, če bi se socialne razmere študentov slabšale, pa obljubila, da bodo šli do konca, torej ne izkuljučuje referenduma, množičnih demonstracij, zasedbe prostorov in splošne civilne nepokorščine. "Zdaj imamo tega dovolj," je še dejala.

V pogovoru za MMC je Katja Šoba dejala, da je predvidenih 672 ur dela na leto premalo in da se nikakor ne strinjajo z omejevanjem. Poudarila je, da štipendijo 180 evrov, dobiva le 21 odstotkov študentov, ter dodala, da primanjkuje 5.500 študentskih postelj in da je samo v Ljubljani 800 študentov, ki čakajo na odločbo za študenstki dom, čeprav izpolnjujejo vse pogoje, a zanje ni prostora.

"Študenstko delo je socialni korektiv"
Po besedah Katje Šoba je študenstko delo trenutno tak socialni korektiv, ki študij omogoča kar eni tretjini študentov. Opozorila je na 100.000 brezposlenih v Sloveniji, ki komaj skrbijo zase in ne morejo študija omogočati nikomur ter tiste starše, ki zaslužijo po 500 evrov na mesec in svojim otrokom prav tako ne morejo plačevati študija. "Zakon je celostno zelo slabo pripravljen, ker ni povezav, podatki so nerealni, tako da zavračamo cel dokument," nam je še povedala.

Izhodišča predvidevajo tudi štetje študentskega dela v delovno dobo in socialno ter zdravstveno zavarovanje. Katja Šoba pravi, da je to zelo mamljiva lizika, ki jo ponuja vlada. Razlaga namreč, da to pomeni le, da se bo delo študentov bolj obdavčilo in bo tako enakovredno rednim zaposlitvam, zato študentje ne bodo več konkurenčni.