"

"Bila sem deležna žaljivih opazk, zasledovanja po hodnikih in nenehnega nadlegovanja. Na koncu se me je eden izmed skupine fantov tudi dotaknil, drugi pa so me spraševali, ali mi ne prija, da se me kdo dotika," opiše Satlerjeva dogajanje, ki je spremljalo študentske volitve, kjer so dekleta, ki so kandidirala na listi ZLŠD, postala tarče napadov študentov drugih fakultet, ki so v času volitev obiskovali filozofsko fakulteto.

Nadlegovanja je bilo deležnih pet deklet, ki so se, potem ko so jih fantje ob opazkah in dotikih zasledovali po fakulteti in tudi na stranišču, obrnile po pomoč na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU), kjer pa so se jim, kot same povedo, "zgolj nasmejali", nato pa dejali, da nimajo konkretnih dokazov. Podobno so jih prepričevali tudi študentje prava, ki so bili v skupini nadlegovalcev, in jim pojasnjevali, da ne morejo narediti nič.

"Taki incidenti se neovirano širijo"
Ko nista ukrepala niti ŠOU niti Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), se je Sara Ugrin, ena izmed žrtev nadlegovanja, po pomoč zatekla k zaposlenim na fakulteti in nazadnje tudi na policijo. Policisti so enemu izmed nadlegovalcev izrekli globo in prepoved približevanja. O nadaljnjih ukrepih zoper nadlegovalce se bodo dekleta še odločila.

"To dejanje je treba obsoditi in narediti vse, da se taki incidenti ne bi ponovili," pa je ob incidentih dejala Milica Antič Gaber s filozofske fakultete. "Kar še posebno bode v oči, je, da so se tokrat v političen boj spustile študentke, kar se ne zgodi pogosto, kolegi, ki so v tem političnem polju že dalj časa, pa so jim tako dali vedeti, da to ni za njih," je še poudarila in dodala, da to "ni osamljen incident, temveč se to dogaja v vseh sferah družbe. Kar pri tem najbolj skrbi, pa je, da se to širi neovirano, saj nekateri za to nikoli niso kaznovani in ostanejo na svojih položajih."

Incidenti so se razširili tudi na zaposlene na fakulteti, tako je Tibor Rutar, s filozofske fakultete med sprehodom po hodnikih naletel na prepir dveh študentov, pri čemer je posumil, da je zadeva povezana z dogajanjem okoli volitev. "Poskusil sem se približati in zadevo posneti s telefonom, v tem trenutku pa me je ta študent opazil in mi izbil telefon iz rok. V tistem trenutku sem se ustrašil in poskušal zaščititi in sem se pri tem fanta dotaknil. O dogodku je bila obveščena tudi policija, ki je presodila, da sem ravnal v samoobrambi."

Na omenjeni incident so se odzvali tudi v ŠOU, kjer so obsodili vsakršno nasilje v okviru študentskih volitev in udeležence pozvali k spoštovanju zakonodaje in etičnih standardov. So pa obenem bili kritični tudi do vodstva filozofske fakultete, ki naj bi po navedbah ŠOU-a, favorizirala listo deklet, ki so bile žrtve nadlegovalcev, njenim nasprotnikom pa oteževala volilno kampanjo.

ŠOU želi videoposnetke, da se o obtožbah prepričajo sami
Glede očitkov o neodzivnosti volilnih inšpektorjev ŠOU-a so pri organizaciji zapisali, da so inšpektorji vse prijave obravnavali z vso resnostjo, a da prijave v zvezi s spolnim nadlegovanjem niso prejeli, "prav tako pa na filozofski fakulteti niso zaznali znakov kaznivega dejanja". Obenem vsakršen fizični napad obsojajo, kdor koli pa bi bil priča tem dogodkom, pa bi moral zadevo prijaviti na policijo, so še zapisali pri ŠOU.

Volilna komisija ŠOU-a je od filozofske fakultete tudi zahtevala posnetke včerajšnjega dogajanja, da "preveri, kaj se je v resnici dogajalo, ali pa obtožbe temeljijo na političnih interesih. V primeru, da se po ogledu posnetkov izkaže, da ni prišlo do nadlegovanja in gre zgolj za izkoriščanje tako pereče problematike v politične namene, bo celotna situacija na koncu najbolj škodila tistim ženskam, ki so bile resnično žrtev spolnega nasilja," so še zapisali na ŠOU in dodali, da so tudi kandidatke liste ZLŠD kršile volilna pravila, saj so pred rokom začele volilno kampanjo.

Cilj brez izbire sredstev
Da študentske volitve bolj kot poštena kampanja spremljajo incidenti in nepravilnosti, pa sta poudarila tudi Marko Serafimovič s fakultete za matematiko in fiziko ter Tina Paljk s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Fakulteto za matematiko in fiziko so v času volitev obiskali neznanci, oblečeni v majice študentskega društva Iskra in delili alkohol, kar so po oceni Serafimoviča počeli z namenom diskreditacije Iskre, saj ni šlo za člane društva. Tina Paljk pa je opozorila na pomanjkljiv nadzor, zaradi katerega so na njeni fakulteti lahko svoj glas oddali tudi študenti drugih fakultet.

Da študentske volitve spremljajo incidenti, sicer ni novost, saj so se že v preteklosti pojavljale obtožbe o ustrahovanju, grožnjah, poškodovanju avtomobilov, stojnici in podobno. Na vprašanje, zakaj nekatere ljudi pri študentskih volitvah vodi načelo, da cilj ne izbira sredstev, pa poslanka ŠOU LJ Marike Grubar odgovarja, da velja motive iskati v finančnih prednostih, ki jih prinašajo funkcije v študentski organizaciji. "Treba se je zavedati, da ŠOU letno prejme 3,2 milijona evrov, kar je zelo veliko denarja, ki ga potem upravljajo."

Ob dogajanju se je odzvala tudi vodja resorja za študijsko problematiko v mandatnem obdobju 2014-2016 Ana Belčič, ki je dejala, da je bila v času svojega delovanja na ŠOU priča "številnim situacijam, ki ne spadajo v normalno delovno okolje". "Mnogokrat so bili prisotni pritiski, seksizem, grožnje, šikaniranja." Belčičeva sicer meni, da je študentsko organiziranje potrebno, a "so ga v številnih pogledih ugrabili plenilci, ker jim tega nič ne preprečuje".

Večina politike ni naklonjena spremembam študentskega organiziranja
Študentsko društvo Iskra je zaradi težav pri pridobivanju podatkov o poslovanju ŠOU-a pripravilo tudi spremembe zakona o skupnosti študentov, ki so ga v parlamentarni postopek vložili poslanci ZL-ja s prvopodpisanim poslancem Miho Kordišem. Predlog zakona bi ŠOU opredelil kot subjekt javnega prava, s čimer bi bil ŠOU zavezan pravilom, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, med predvidenimi spremembami pa je tudi določba, po kateri bi Računsko sodišče redno pregledovalo delovanje ŠOU-a. Poslanci bodo o predlogu, ki najverjetneje ne bo podprt, razpravljali jutri.

Predlaganim spremembam so bili naklonjeni tako predstavniki Računskega sodišča kot tudi Komisije za preprečevanje korupcije, manj pa so ji bili naklonjeni poslanci. Poleg ZL-ja so podporo predlaganim spremembam napovedali tudi v SDS-u. V največji vladni stranki SMC pa so kot zadržek navedli, da predlog ni usklajen z vsemi deležniki, pri čemer so poudarili nasprotovanje študentskih organizacij, ki predlaganim spremembam nasprotujejo.