V Sloveniji letno nastane 4.500 ton ostankov nagrobnih sveč, skoraj tretjina v obdobju okoli dneva spomina na mrtve. Njihova predelava je okoljsko in finančno zahtevna, saj je večina sveč sestavljena iz ohišja, ki je izdelano iz plastične mase (PVC in PP), odpadna elementa pa sta tudi ostanek voska in kovina.

Odpadne sveče spadajo v posebne zabojnike
Gre za materiale, ki ne spadajo med navadne odpadke, še manj pa med biološke odpadke s pokopališč (ostanki cvetja in zelenja), ki jih je mogoče kompostirati. Upravljavci pokopališč morajo zato v skladu z uredbo RS-ja najpozneje do 1. januarja 2010 ob pokopališča postaviti posebne zabojnike z jasno oznako "samo za odpadne nagrobne sveče". Za odvoz zabojnikov za nadaljnjo predelavo bodo skrbele občinske javne službe.

Sveče: Manj je več
Okoljevarstveniki opozarjajo, da odlaganje odpadkov sveč v zabojnike ni dovolj, ampak je treba več pozornosti nameniti preprečevanju nastajanja odpadkov, kar poleg zmanjševanja njihove količine pomeni tudi zmanjševanje koncentracije nevarnih snovi v odpadkih. Tako so sveče s steklenim ali iz polipropilena izdelanim ohišjem primernejše za reciklažo kot sveče z ohišjem iz PVC-ja, ki je zaradi vsebnosti klora manj primeren material. Čeprav PVC lahko termično obdelamo (sežgemo) se pri tem sprošča za okolje nevaren vodikov klorid, so pojasnili na ministrstvu za okolje.

Okoljevarstveniki zato priporočajo, da ob dnevu spomina na mrtve pomislimo tudi na okolje in izberemo manj, predvsem pa okolju prijaznejših sveč.