Omenjeni so tviti premierja Janeza Janše, diskreditacije novinarjev, vlaganje serijskih tožb proti njim, vdor nasprotnikov cepljenja na RTV Slovenija in poskus vladnega vpliva na RTV SLO, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Država na poti vladne ugrabitve medijev

Slovenija je v četrtem poročilu Sveta Evrope za zaščito novinarstva omenjena kot država z naraščajočimi nadlegovanji in zasmehovanji novinarjev ter država na poti vladne ugrabitve medijev. Oliver Money-Kyrle z mednarodnega medijskega inštituta se odziva na trditve premierja Janeza Janše, da so mediji pri nas svobodni, saj noben novinar ni zaprt. "Slovenija je bila precej zgledna v medijski svobodi razen zadnji dve leti, ko jo je vlada skušala spodkopati. Janša pravi, da spoštuje svobodo, obenem pa si s položaja moči skuša podrediti javne medije – to že ni svoboda – z vladnimi sredstvi pa krepi strankarsko propagando. Skrb vzbujajoča je tudi vključitev madžarskega kapitala v lastništvo SDS-ovih medijev. Zanimivo bo videti, kako bo nova vlada naslovila vprašanje medijske reforme. Treba je zagotoviti, da nobena prihodnja vlada ne bo zlorabila moči na tem področju."

Vedno večja težava tudi pri nas postajajo t. i. tožbe SLAPP, to so serijske tožbe, katerih namen je utišanje in nadlegovanje novinarjev. Jessica Ni Majnin iz organizacije Index on Censorship je povedala:

"V nebo vpijoč primer v Sloveniji je 39 tožb zoper novinarje portala necenzurirano, ki jih je vložil davčni svetovalec in SDS-ov operativec Rok Snežič." Jessica pravi, da platforma Sveta Evrope pomaga opozarjati, kadar gre za tovrstne tožbe, ki pomenijo svojevrsten napad. Evropska komisija je prav danes predstavila direktivo za boj proti tožbam SLAPP, ki med drugim predvideva zgodnjo zavrnitev takšnih sodnih postopkov.

Poročilo posebej omenja Rusijo in tamkajšnje kratenje medijske svobode. Leta 2021 je umrlo šest kolegov v različnih državah, 56 jih je priprtih. Najhuje je v Azerbajdžanu, Rusiji in Turčiji.

Stanje v Evropi: Vse več resnih groženj

Kot izhaja iz objavljenega poročila Sveta Evrope o zaščiti svobode medijev, se je število opozoril o resnih grožnjah svobodi medijev v državah članicah Sveta Evrope leta 2021 povečalo za 41 odstotkov, in sicer z 200 v letu 2020 na 282, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je v odzivu na ugotovitve poročila izrazila zaskrbljenost in obsodila napade na novinarje v Evropi. Ob tem je poudarila nedavne napade ruske vojske na novinarje med vojno v Ukrajini, zaradi katerih je umrlo več novinarjev, in opozorila vlade na njihove obveznosti glede zaščite novinarjev, tudi v času vojne, so sporočili iz Sveta Evrope.

Obenem se je zahvalila novinarjem, ki na terenu poročajo o vojni in pri tem pogosto tvegajo lastno varnost, da bi javnosti iz prve roke posredovali informacije o vojni in njenih dramatičnih posledicah za prebivalce Ukrajine.

Sorodna novica Bruselj s predlogom direktive za zaščito novinarjev pred tožbami SLAPP

Lani je v Evropi med opravljanjem svojega poklica umrlo šest novinarjev, od tega so bili štirje namenoma napadeni, izsledke poročila povzemajo pri Svetu Evrope. Zaznanih je bilo 82 opozoril v povezavi z napadi na fizično varnost in integriteto novinarjev, kar je 51 odstotkov več kot leto pred tem. Veliko teh primerov je bilo zaznanih med javnimi protesti proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, tudi v Sloveniji.

Skupno se je 110 opozoril nanašalo na primere nadlegovanja in ustrahovanja novinarjev. Teh so največ zasledili na Poljskem, v Rusiji, Srbiji, Sloveniji in Veliki Britaniji.

V poročilu so izrazili posebno zaskrbljenost zaradi vse večje zlorabe tožb zaradi obrekovanja z namenom utišanja medijev in sprejemanja omejevalne zakonodaje pod pretvezo boja proti lažnim novicam, tujemu vmešavanju in pandemiji covida-19.

Med drugimi skrb vzbujajočimi težnjami so poudarili zmanjševanje neodvisnosti javnih medijev in prevzem zasebnih medijev od vlad v več državah, z namenom utrjevanja vladi naklonjenega medijskega okolja, pa tudi omejevanje poročanja, zlasti o migracijah, grožnje organiziranega kriminala medijem in elektronski nadzor nad novinarji.

Avtorji poročila ob tem izražajo obžalovanje, da so države članice Sveta Evrope v letu 2021 odgovorile le na tretjino opozoril, objavljenih na platformi.