Predlagana direktiva bi sodiščem in tarčam tožb SLAPP omogočila lažji boj proti sodnim postopkom, ki so očitno neutemeljeni ali pri katerih gre za zlorabo postopka. Predlagane varovalke bo mogoče uporabiti v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami.

Predlog komisije predvideva zgodnjo zavrnitev sodnih postopkov, ki so očitno neutemeljeni. V tovrstnih primerih bo moral tožnik dokazovati, da je primer utemeljen.

Poleg tega komisija predlaga, da bo moral tožnik plačati vse stroške, tudi stroške tožene stranke, če se bo izkazalo, da gre pri tožbi za zlorabo postopka. Tožena stranka bo v skladu s predlogom imela pravico, da zahteva povrnitev vse škode, tako materialne kot nematerialne.

Sodišča bodo lahko uvajala tudi kazni, s katerimi bi tožnike odvrnili od strateških tožb. Članice pa bodo morale zavračati priznavanje sodb iz tretjih držav proti ljudem s prebivališčem v članici EU-ja, če se bo izkazalo, da je bil postopek glede na zakonodajo članice očitno neutemeljen ali zlorabljen. Tožena stranka bo lahko zahtevala tudi povrnitev vseh stroškov v državi članici, kjer ima prebivališče, predlaga komisija.

Te varovalke bodo po pričakovanjih komisije koristile predvsem novinarjem, pa tudi osebam in organizacijam, ki se zavzemajo za temeljne pravice ter okoljske pravice, pravice žensk, skupnosti LGBTIQ, rasnih in etničnih manjšin, delavske pravice in verske svoboščine.

Direktivo morata zdaj obravnavati Evropski parlament in Svet EU-ja, ki jo na koncu tudi potrjujeta.

Priporočila za domače primere

Komisija je pripravila tudi priporočilo državam članicam, ki se nanaša na domače primere, torej tiste, ki nimajo čezmejnih posledic. Pravila glede teh primerov so namreč v pristojnosti nacionalnih oblasti.

Podpredsednica komisije, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova je pristojne ministre držav članic pozvala, naj podobna pravila, kot so predlagana v direktivi, sprejmejo tudi na nacionalni ravni. Kot je povedala na današnji novinarski konferenci, je dobila večinoma pozitiven odziv.

Bruselj članice poziva, naj pripravijo jasno zakonodajo o klevetanju, saj tožbe SLAPP pogosto temeljijo na njej. Jourova je države pozvala, naj klevetanje uvrstijo v civilno pravo, ne pa v kazensko, ki ponekod pomeni tudi zaporne kazni za tovrstno kaznivo dejanje.

Drugi ukrepi v priporočilu so namenjeni krepitvi ozaveščenosti in znanja med tistimi, ki so tarča tovrstnih tožb, pa tudi nudenju podpore žrtvam. Poleg tega komisija članice poziva k zbiranju in poročanju o podatkih o tožbah SLAPP.

"Varovanje demokracije in vladavine prava je mogoče samo, ko psi čuvaji lahko svoje delo opravljajo svobodno in ko javni interes prevlada nad zasebnim," je ob tem še poudarila evropska komisarka.