Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ni podprl dopolnila Levice k predlogu pokojninske novele, po katerem bi se najnižje pokojnine zvišale z 246 evrov na 442 evrov, kolikor znašajo kratkoročni minimalni življenjski stroški. Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe pa bi se s 581 evrov zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki je 613 evrov. Predlog Levice tako izenačuje posameznike, ki so delali in plačevali pokojninske prispevke za 15 let, s posamezniki, ki so prispevke v pokojninsko blagajno vplačevali 30 let, je poročala Urška Valjavec za Radio Slovenija. "Težko si predstavljam, da kdo ne bi želel iti v službo, ker ga čaka borih 442 evrov pokojnine. Moramo se zavedati, da je to res minimum minimuma, da lahko Slovenija sama sebi sploh še kakor koli reče socialna država. Pogovarjamo se o razliki pri tem, ali gre kdo dvakrat na Rdeči križ ali samo enkrat," pa je o predlogu dejal poslanec Levice Miha Kordiš.

Svet Zpiza pa zdaj poziva, da se predlog novele, ki v DZ-ju čaka na tretjo obravnavo, vrne na vsebino, kot je bila potrjena na parlamentarnem odboru za delo. Tako bi določala le dve leti krajše prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske in zvišala najnižje invalidske pokojnine na 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Sklepe bodo poslali tako poslanskim skupinam kot vladi in Ekonomsko-socialnemu svetu.

Finančni učinki dopolnila bi znašali 69 milijonov evrov

Generalni direktor zavoda Marijan Papež je že na začetku seje sveta ocenil, da gre za "grob poseg v temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja". Višina pokojnine po njegovih besedah temelji na vplačanih prispevkih in dolžini obdobja, v katerem so bili ti plačevani. Dopolnilo Levice pomeni, da je vseeno, ali je oseba delala 15 let ali pa 30 let, kolikor mora za 442 evrov zdaj delati moški, medtem ko mora ženska delati 27,5 leta. Finančni učinki dopolnila bi znašali 69 milijonov evrov, je pojasnil.

Z njim se je strinjala predstavnica vlade v svetu Katja Rihar Bajuk. "Gre za mešanje pokojninskega in socialnega sistema," je prepričana. Glede na to, da pokojninski sistem temelji na medgeneracijski pogodbi, bi bilo treba upokojitvene pogoje v primeru rešitev iz dopolnila precej zaostriti, je posvarila.

Sorodna novica Opozicija: Gre za nadzor nad državnim premoženjem, rešitve za pokojnine ne bo

Zveza društev upokojencev in delodajalci predlogu nasprotujejo

"Sporočilo Levice je, da se ne splača delati in plačevati prispevkov," je poudaril predstavnik delodajalcev v svetu Igor Antauer. Po njegovem prepričanju dopolnilo predstavlja "poskus demontiranja sistema". Odločen je bil tudi Zdenko Lorber iz vrst sindikatov, ki je nasprotoval rušenju temeljnih načel pokojninskega sistema. Po njegovih besedah se je sicer mogoče pogovarjati o rešitvah, ki jih je predlagala Levica, a ne na področju pokojninskega sistema.

Za spoštovanje pokojninskega sistema se je zavzela tudi predstavnica upokojencev Frančiška Ćetković. Ob tem pa je dejala, da ne bi smeli zanemariti vprašanja upokojencev z nizkimi pokojninami. Če bi bilo v socialni politiki vse dobro urejeno, takega dopolnila k predlogu novele po njenem prepričanju ne bi bilo.