Svetina je v dopisu predsednici ocenil, da je standard človekovih pravic v Sloveniji na sorazmerno visoki ravni. A vendarle živimo v hitro spreminjajočem se svetu – v času izjemnega tehnološkega napredka, podnebnih sprememb, vojn in drugih globalnih kriz, ki so močno zamajale našo varnost in vrednostni sistem, opozarja. Zaupanje, demokratični dialog, povezanost in medsebojno spoštovanje, humanost in človečnost, ki so temelji človekovih pravic, so vse bolj postavljeni na preizkušnje. "Tudi zato je še posebej pomembno, da se spoštuje odločitve in priporočila organov, ki presojajo, katera pravila v družbi naj veljajo, da bo dostojanstvo slehernika spoštovano, njegove pravice in temeljne svoboščine pa uresničevane," je zapisal.

Krepitev vloge delovanja ombudsmanskih organizacij in nacionalnih institucij za človekove pravice je zato ključna, meni. Le močne institucije, ki so neodvisne od organov, ki jih nadzorujejo, namreč lahko učinkovito opravljajo svoje naloge. Institucijo Varuha človekovih pravic so v času njegovega mandata uvrstili na zemljevid držav, ki dosegajo najvišje standarde delovanja, je zapisal. V letu 2021 so namreč dosegli status A po Pariških načelih, ki jih je leta 1993 sprejela Generalne skupščine Združenih narodov, kar je najvišji možni status, ki ga je mogoče doseči. Varuh je v zadnjih letih postal cenjen partner in zaželen sogovornik tudi v največjih mednarodnih ombudsmanskih institucijah, "kjer sem sam dejaven v vodstvih odločevalskih organov, sodelavke in sodelavci pa v vodstvih delovnih skupin". Intenziviranje aktivnosti na mednarodni ravni je bila ena od njegovih prioritet, je dodal.

Še veliko korakov do pravične, trajnostne in človeške družbe

V času njegovega mandata je Varuh obravnaval 30.515 zadev ljudi v stiskah in ugotovil 1538 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Podali so 543 novih priporočil, da bi izboljšali delo organov državne in lokalne samouprave, zakonodajo ali njeno uresničevanje v praksi. "A vendarle, prav vsaka kršitev je preveč, saj govori o povzročenih krivicah, zato si želim, da bi imela država bolj jasno vizijo, ki bi sledila ustavnemu načelu socialne in pravne države, in ne bi dopuščala regresije že doseženih človekovih pravic," je zapisal. Po njegovi oceni bomo morali narediti še mnogo korakov, da se bomo utirili kot pravična, trajnostna in človeška družba.

Svetina želi na mestu varuha človekovih pravic svoja prizadevanja še naprej aktivno usmerjati k ciljem

Med dosežki mandata Svetine so pri Varuhu navedli še uspelo pobudo na ustavnem sodišču, ko je to razveljavilo člen zakona o finančni upravi, ki je določal nova pooblastila Finančni upravi RS o uporabi tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga. Poudarili so tudi, da je bil Svetina prvi varuh v zgodovini institucije, ki je z govorom aktivno sodeloval na zasedanju ZN-a v New Yorku. Med dosežke so med drugim uvrstili tudi Varuhovo posredovanje pri šolanju na domu ter vzpostavitvi Registra redkih nemalignih bolezni, ustavitvi namere države po krčenju sredstev varstveno-delovnih centrov, pravici do izposoje medicinskih pripomočkov tudi začasno nepremičnim osebam, dosegel je tudi sprejem novele zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj.

Svoja prizadevanja na mestu varuha človekovih pravic želi tako še naprej aktivno usmerjati k zasledovanju teh ciljev, je Svetina zapisal v dopisu predsednici. "Po mnogih uspehih in spremembah, ki smo jih s sodelavkami in sodelavci dosegli v času mojega mandata na področjih našega udejstvovanja, imam voljo, energijo in željo, da po tej poti skupaj nadaljujemo tudi v novem mandatnem obdobju," je navedel. Naš skupni cilj je najvišji standard spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga bo nediskriminatorno občutil vsak izmed nas, na vseh področjih življenja. "Verjamem, da smo lahko v dialogu z državo in s skupnim sodelovanjem v zasledovanju tega cilja tudi učinkoviti," je sklenil.

Si želi predsednica menjave varuha?

V medijih so se pojavila ugibanja, da naj bi si predsednica države Nataša Pirc Musar na čelu Varuha želela direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad. V uradu predsednice so za STA zanikali, da bi bili z Bervar Sternad glede tega v stikih. Skladno s postopki bodo o kandidatu odločili, ko bodo prejeli prijave, so dodali. Tudi Katarina Bervar Sternad je za STA zanikala, da bi bila glede mesta varuha človekovih pravic v stiku s predsedničinim uradom.

V uradu predsednice bodo javni poziv za zbiranje kandidatur objavili do konca meseca, rok poteče 29. avgusta. V uradu bodo nato preučili kandidature in opravili posvetovanja z vsemi poslanskimi skupinami, da preverijo njihovo podporo kandidatu oz. kandidatki v DZ-ju, ki mora varuha človekovih pravic izvoliti z dvotretjinsko večino.

DZ odloči o predlogu predsednice v 45 dneh od predložitve predloga. Poslanci izvolijo varuha za dobo šestih let, po poteku mandatne dobe pa je lahko še enkrat izvoljen.