Varuh človekovih pravic po Svetinovih besedah projekt povezovalnega kanala C0 spremlja od leta 2018 na podlagi pobud. Po njegovem mnenju eden poglavitnih grehov leži v tedanji veljavni uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2004.

"Ta od investitorja ni zahtevala niti analize tveganja za onesnaževanje vodnega telesa niti presoje vplivov na okolje, posledično je investitor brez večjih težav pridobil vodno soglasje," je pojasnil.

Varuh sicer strokovnih odločitev o tem, ali je za določen poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali je treba izdati okoljevarstveno soglasje, ali je ugotovitev pristojnega organa pravilna in ali je trasa pravilno umeščena, ne presoja, saj teh pristojnosti nima, je poudaril Svetina. A je, kot je dodal, iz številnih pobud s področja varstva okolja in posegov v prostor zaznati pojavnost številnih anomalij, ki na teh področjih obstajajo že vrsto let.

Priporočila varuha in vladna gluha ušesa

"Varuh v vseh letnih poročilih vsakokratni vladi priporoča, da bi se anomalije odpravile, vendar do danes ni bilo nobenega napredka. Tukaj mislim predvsem na drobljenje večjih, za okolje potencialno spornih gradbenih projektov na manjše, s čimer se lahko izogne strožjim zahtevam, kar pa v bistvu zakonodaja dopušča," je dejal.

Za varuha je med drugim sporna ureditev, po kateri investitor sam naroči in plača strokovne podlage, potrebne v predhodnih postopkih presoje vplivov na okolje. "To je tudi tesno povezano z vsem preostalim monitoringom, ki ga morajo onesnaževalci okolja izvesti. S tem opozarjamo, da prihaja do odvisnosti naročnika in izvajalca, ker je plačnik naročnik," je poudaril.

"Poleg tega opozarjamo na pomanjkljivo pravno varstvo stranskih udeležencev v konkretnih postopkih ter pomanjkljivo vključevanje javnosti pri sprejemanju splošnih aktov na področju okolja in prostora," je dejal Svetina.

Država po njegovih besedah ni uresničila več kot 100 priporočil varuha, dobršen del jih je s področja okolja, najstarejša priporočila so iz leta 2012, je še povedal. "Ko ljudje posegamo v naravo, tega ne moremo z nekim ukrepom povrniti. Postavljeni smo pred končno dejstvo, in to je nesprejemljivo, zato morajo postopki teči hitro in transparentno," je sklenil varuh.

Kaj je povedala revizorka?

Člani parlamentarne komisije, ki jo vodi poslanka SDS-a Anja Bah Žibert, so zaslišali tudi notranjo revizorko Stasjo Grkman. Kot je pojasnila, notranji revizor lahko poda priporočila za izboljšanje delovanja kontrolnega sistema, kar je storila tudi sama. Poudarila je predvsem smernice, ki jih je na podlagi priporočil pripravila Direkcija RS za vode in so namenjene tako presojevalcem kot tudi investitorjem pri posegih, ki imajo vpliv na podzemne vode.

Grkman je na zaslišanju med drugim dejala, da bi glede projekta kanal C0 upoštevala mnenja pristojne stroke – geologov, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ... "Veliko dam na mnenje dejanskih strokovnjakov, in to je, da se naredi presoja vplivov na okolje," je dejala revizorka.

Komisija ugotavlja politično odgovornost in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 in suma, da so oz. so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.

Povezovalni kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in bi moral biti končan do leta 2021.